Petelin Jernej na čelu povorke
Po dveletnem omejenem druženju, ki nam ga je narekoval koronavirus, se zdaj zdi, da je vsaka prireditev, sploh družabna, še bolj pričakovana in izžareva posebno pozitivno energijo. To je bilo čutiti tudi v Šentjerneju, kjer so znova praznovali občinski praznik jernejevo. V dobrih dveh tednih se je zvrstilo več kot 40 prireditev, od športnih do zabavnih in kulturnih, organizatorji pa so poskrbeli, da je lahko prav vsak našel nekaj zase.
Častni občan pater dr. Silvo Šinkovec deluje na področju znanosti, umetnosti, kulture, humanitarnih ter drugih dejavnosti.
Zavidljiva obletnica
Tudi letos je bila ena najtežje pričakovanih Jernejeva povorka, ki je zaradi znanih razmer dve leti ni bilo, je pa bila tokrat, v nasprotju s tistimi v minulih letih, v petek namesto v soboto, kar je med sodelujočimi in gledalci vzbudilo mešane občutke, a kljub temu ni bilo obiska prav nič manj kot nekdaj. Na čelu povorke, v kateri je bilo kar 800 sodelujočih, je seveda korakal najbolj ponosen petelin v kraju, petelin Jernej, sledili so praporščaki društev, ki praznujejo okroglo obletnico, pa nepogrešljivi Šentjernejski oktet, tudi oni imajo letos okroglih 60 let, rdeča nit povorke pa so bili letos pihalni orkestri in mažoretke, tako da je bil tudi zato mimohod prava paša za oči in ušesa.
Seveda so bili prvi med godbeniki domači glasbeniki, Pihalni orkester Šentjernej, ki ga vodi Sandi Franko. Domači orkester je namreč prav letos jubilant, obletnica pa zavidanja vredna – 110 let. V povorki so koračnice strumno preigravali tudi godbeniki iz Trebnjega, Novega mesta, Vodic in Kamnika, kostanjeviški godbeniki pa so se pridružili nekoliko pozneje, saj so tudi v Kostanjevici na Krki isti dan zaznamovali občinski praznik. Po taktih godb so se predstavile tudi brhke mažoretke, prišle so iz Kamnika, Novega mesta in Trebnjega.
Nagrajenci v zapravljivčkih
Na šentjernejskih ulicah so se tako predstavila skoraj vsa društva in znova lahko potrdimo, da je društveno življenje v občini, ki že leta beleži rast prebivalstva in razvoj gospodarstva, močno razvejano. Predstavili so se gasilci, lovci, kulturniki, športniki, vinogradniki, skavti, planinci, konjeniki, kmečke ženske, Mokropoljski mučeniki in še kdo. Seveda ne smemo pozabiti na salamarje iz Gradišča, ki so letos dokazali, da so najboljši v državi.
800 sodelujočih je bilo v povorki.
Na Finalu slovenskih salamijad so vsa tri prva mesta odšla v občino Šentjernej, najboljši salamarji pa so salamarke, torej ženske, prvo mesto je osvojila Jožica Fabjan iz Dolenjega Gradišča. V mimohodu, ki ga je že tradicionalno hudomušno in še kako poznavalsko povezoval domačin Janez Selak, sicer podžupan, so se predstavili celo Romi s Trdinove, kjer imajo Romsko zeliščarsko društvo Romanco - Rman.
Na čelu povorke so se v zapravljivčkih peljali tudi nagrajenci. Letos je častni občan postal pater dr. Silvo Šinkovec, ki je doma iz Dolenjega Mokrega polja. Priznanje je dobil za izjemno delovanje na področju znanosti, umetnosti, kulture, humanitarnih ter drugih dejavnosti, ki prispevajo k razvoju, ugledu in promociji občine, je pa Šinkovec vsestransko dejaven, saj je teolog in jezuit, doktor edukacijskih ved, mag. psihologije, defektolog, svetovalec, terapevt, voditelj različnih seminarjev, duhovnih vaj, šol za starše, predavatelj.
Nagrado občine je dobil Jani Selak za dolgoletno prizadevno delo na glasbenem, kulturnem in društvenem področju ter promociji godbeništva tako v domačem okolju kot na državni ravni. Selak se je domačemu pihalnemu orkestru pridružil pred 32 leti in je tudi njegov predsednik. Pestro dogajanje je občino Šentjernej zaznamovalo vse do zadnje avgustovske nedelje, ko so bile tradicionalne kasaške dirke. V Šentjerneju namreč ni doma le znameniti šentjernejski petelin, pač pa je to tudi dežela konj. In seveda dežela cvička.