Petičneži meteorite kupujejo za naložbo (FOTO)

Na deževno soboto se je marsikdo z Gorenjskega pa tudi od drugod odpravil tja, kjer se je vse lesketalo v rožnati, turkizni, rubinasti in številnih drugih magičnih odtenkih, ki jih je mati Zemlja shranila v enega najlepših darov narave, kristale. V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič je potekal že 49. Minfos, smo poleg lesketajočih se lepotcev v vseh oblikah – vdelanih v nakit, nebrušenih in brušenih, oblikovanih v skulpture, krogle in piramide – lahko videli številne pri nas najdene fosile iz zasebnih zbirk ter nekatere zanimive kose iz zbirke slovenskega Prirodoslovnega muzeja, kot sta miocenska polža, eden je iz okolice Šentjerneja, drugi Moravč, ki sta dolgo burila domišljijo paleontologov.

Obdelani ali neobdelani – vsi kristali so prava paša za oči.

Na stojnicah je bilo mogoče videti tudi vrtoglavo drage kose meteoritov (ki jih, kot smo lahko izvedeli, danes petičneži kupujejo za naložbo, podobno kot zlato) ter med epidemijo najdeni meteorit iz Prečne pri Novem mestu, ki izvira iz asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom.

Razstavljavci so postregli tudi z obilico zanimivih informacij.

Iskanje težaško, pridobivanje natančno

Iskalci kristalov in fosilov so strastni ljubitelji, ki so za svoj hobi pripravljeni ure in ure iskati primeren kamen. Ko najdejo kraj, kjer bi se lahko skrival, se pravo delo šele začne: »Z macolo, pajserjem je treba kopati v skalo, to je res težek del. Ko prideš do kristalov, sledi nežno delo, ko s paličico ali manjšim izvijačem luščiš kristale od kamna. Biti moraš res previden, da ostanejo čim bolj popolni. Proces je kar dolgotrajen, vendar pa je lepo, saj si večino časa v naravi,« razlaga 22-letni Škofjeločan Blaž Tomc, ki je ljubezen do kristalov podedoval po očetu – ta se z zbiranjem kristalov ukvarja že več kot četrt stoletja. Pred dvema letoma, med epidemijo, jima je uspelo najti serijo prav posebnih fantomskih kremenov, ki sta jo med drugim tokrat postavila na ogled. V njuni zbirki so bili najbolj posebni v Mongoliji in na Kitajskem najdeni in na spletu kupljeni fluoridi s kremenom. »En ali drug kristal je zelo pogost, v kombinaciji pa sta redka,« pove Blaž in prizna, da je cena za ta kos in podobne štirimestna številka.

Škofjeločan Blaž Tomc je tako kot oče ljubiteljski iskalec in zbiralec kristalov.

Na enega od najdražjih eksponatov, nemara celo najdražjega, ki ga je bilo tokrat mogoče kupiti, smo naleteli na stojnici nekaj korakov naprej. Med ljubitelji kristalov znani Grega Kraljevski, ki dobavlja kristale številnim slovenskim trgovinam, nam je pokazal makedonski rubin za 15.000 evrov. »S kristali se ukvarjam od sedmega leta. Začelo se je tako, da sem začel na okoliških njivah pobirati razne črepinje, ostanke starih rimskih posod. Potem so me pritegnili fosili, in ko sem jih iskal, se je med kamni nekaj zasvetilo. Bili so kristali,« pripoveduje Dolenjec, ki je svoje ljubiteljstvo nadgradil z izobrazbo za profesionalnega brusilca dragih kamnov in študijem geologije, zaradi kristalov je, pravi, prepotoval pol sveta. Kristale pozna tako iz znanstvene plati kot tudi metafizične, saj verjame, da prinašajo človeku prav posebno energijo in dobrobiti za zdravje in počutje. Vendar je treba s kristalom, če želiš, da deluje, delati skrbno kot z rastlino ali živalskimi ljubljenčki, poudarja. »To pomeni, da se je treba z njim ukvarjati, ne pa ga kar odložiti nekje v kotu,« pojasnjuje.

Na 49. Minfosu se je trlo obiskovalcev. 

Iskani moldavit

»Vsaka razstava je posebna,« nam je zaupal eden od soorganizatorjev prireditve, Dušan Podrekar. »Letos mineva 51 let, odkar obstaja Minfos v Tržiču, a razstava je 49. po vrsti, saj je med epidemijo ni bilo. Imamo kamne z vsega sveta, kristale in drage kamne, obdelane in neobdelane, fosile, stare do 5 milijonov let. Imamo celo moldavit, izjemno iskani meteorit, ki je pred leti padel na Zemljo. Prodaja se na gram in je naložbena valuta,« ponosno razlaga.

Dušan Podrekar iz TD Plac je na dogodek zelo ponosen.

Minfos sicer organizira Turistično društvo Plac Tržič, soorganizatorja pa sta Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije ter Prirodoslovni muzej Slovenije. Povezan je z največjimi podobnimi sejmi na tem področju, ljubitelji, ki so ga pred več kot 50 leti ustvarili, pa so poskrbeli, da je kakovost na najvišji ravni. Na sejmu pa, o tem smo se lahko prepričali, najdejo kaj zase tako tisti, ki jih zanima fizika, kot oni, ki prisegajo na metafiziko, da ne govorimo o ljubiteljih nakita. Sam sicer ni zbiratelj, a kot potomec zbirateljev, ki so začeli Minfos, spoštuje dediščino, ki so jo ti zapustili. 

Davorin Preisinger iz Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije je eden tistih, ki so pri nas začeli zanimivo zbirateljstvo.

Makedonski rubin

Kupovali so jih za okras ali zaradi njihovega posebnega delovanja.