Pevci rešujejo celjskega Božička
Adi Smolar, Božidar Wolfand Wolf, Gušti, Tanja Zajc Zupan, Irena Vrčkovnik, Matjaž in Zvone (Chateau), Vlado Pilja, Sendi, Goran Bojčevski, Maja Založnik, Fredi Miler, Robert Ficker, Asim Maslo, Ani Frece in Tatjana Dremelj, to je le nekaj imen glasbenikov, ki so se odzvali klicu Celjana Iztoka Gartnerja, televizijskega voditelja in urednika, ki bo povezoval dobrodelni dogodek, pravzaprav glasbeni spektakel leta.
Zgodil se bo v nedeljo, 19. maja, na celjski Špici, vstop na prizorišče bo prost, bodo pa veseli vsakega prostovoljnega prispevka, ki ga bodo obiskovalci namenili pomoči uličnemu glasbeniku Antoniu Čemažarju, ki je s svojim prepevanjem evergreenov, še zlasti pesmi Toma Jonesa, Franka Sinatre, Elvisa Presleyja in drugih legend, marsikomu polepšal dan. A maja lani je nenadoma izginil s celjskih ulic, kjer je pogosto prepeval. Gartner se je po nekaj mesecih pozanimal, kaj se je z njim zgodilo, in Antonieva žena Stanka mu je povedala, da je Antonia maja lani doletela možganska kap.
»Z njim je precej hudo, saj je od takrat praktično prikovan na posteljo, nič ne govori, a kot je povedala žena Stanka, ki mu ves čas stoji ob strani, mož spremlja in razume, kaj se okoli njega dogaja,« nam je zaupal Gartner, ki je za pomoč pri organizaciji koncerta za pomoč, zlasti pri urejanju administrativnih zadev, prosil tudi Celjanko Ingrid Glušič. »Z Antoniem sva se spoznala, ko sem se s sinom Tiborjem sprehajala po Celju. Tiborja, ki ima tudi sam za seboj hudo preizkušnjo, bil je namreč udeležen v hudi prometni nesreči, po kateri sprva ni hodil, sem po mestu vozila v invalidskem vozičku. Opazoval naju je, potem pa naju je enkrat ogovoril in skupaj smo šli na kavo. Kadar naju je pozneje videl, pa je kakšno pesem vedno zapel tudi samo za naju,« nam je povedala Glušičeva, ki je s Tiborjem Antonia obiskala tudi po možganski kapi. »Ko naju je zagledal, se naju je takoj spomnil in je zajokal od sreče,« nam je še povedala.
Dobri mož
Antonio je star 54 let, prvih pet let delovne dobe je pridelal v pralnici celjske bolnišnice. Tam je spoznal svojo ženo Stanko, ki je od njega starejša 16 let. Bila je ljubezen na prvi pogled, ki se je obdržala vse do danes. Pozneje se je Antonio zaposlil v nekem drugem podjetju, kjer je delal še 15 let, po dvajsetih letih delovne dobe pa se je invalidsko upokojil. Njegova pokojnina je skromna, zato je pogosto pel na celjskih ulicah in drugje, s svojim ojačevalnikom in mikrofonom pa je dostikrat obiskal tudi druga mesta. Dobro so ga denimo poznali v Rogaški Slatini.
Glasba je ostala v njem tudi zdaj, ko ne more ne stati in ne peti.
»Na njegovem repertoarju so bile večno zelene melodije,« pove Glušičeva. In še, da je bil tudi velik dobrodelnež, v Celju se je decembra vedno oblačil v Božička. »Spomnim se, da je pomagal ljudem po potresu v Petrinji na Hrvaškem. Tudi zanje je zbiral denar, ki ga je vedno sam izročil,« poudarja Glušičeva. Ob obisku pri njem je opazila, da je glasba ostala v njem tudi zdaj, ko ne more ne stati in ne peti. Po bolnišničnem zdravljenju je bil Antonio na tritedenski rehabilitaciji v zdravilišču Laško, nadaljnja terapija pa mu žal ni pripadala. Fizioterapija in logoped sta le samoplačniško, denarja pa ob dveh skromnih pokojninah Antonio in Stanka nimata.
41 jih bo pelo in igralo.
Vsi upajo
»Njegova usoda me je ganila. Ko sem videl, kako nebogljen je, se mi je zasmilil v dno duše. Takrat sem začutil, da mu moramo pomagati, saj si tega, kar prestaja, ne zasluži,« nam je še dejal pobudnik koncerta Iztok Gartner. Vesel je velikega števila glasbenikov, ki so se takoj odzvali. »Med nastopajočimi bo tudi Fredi Miler, s katerim je Antonio v bolnišnici okreval po srčnem infarktu, ki pa ga je doživel pred petimi leti,« nam še pove Gartner, hvaležen Dušanu Kondi, ki je ponudil prostor za koncert na celjski Špici. Tiskar Miran Gracer je poskrbel za plakate, Klemen Remezenko pa bo poskrbel za ozvočenje.
Zbrane prostovoljne prispevke bodo izročili ženi Stanki, ki za moža lepo skrbi. Najbolj pogreša njegov glas in šale, s katerimi jo je pogosto razvedril. Vsi upajo, da se bo Antoniu stanje izboljšalo po intenzivnih terapijah in bo morda še kdaj kaj zapel. »Ker če kdo, si on zasluži, da bi v njegovo življenje spet posijalo sonce, saj je bil tudi sam vedno dober do ljudi,« sklene Iztok Gartner.