Pijača tudi za vnuke, nahrbtnik bo le njen

»Vse bom razdelila, nahrbtnik bom pa obdržala,« je ob pregledu nagrade, ki smo jo tokrat zapeljali v Veliki Dol, vasico le lučaj od Koprivnice na robu Kozjanskega parka, dejala Metka Bogolin. Tako bodo pijače deležni člani njene družine, predvsem vnuki, in prijatelji, če pa bi bil zdaj čas pouka, bi veselje z njo delili tudi njeni učenci. Metka je namreč učiteljica na osnovni šoli Koprivnica. »Imamo krasno novo šolo, otrok pa le 98, zato bo mogoče tudi letos kak oddelek kombiniran. Ampak učenci so pa pridni, ponosni smo nanje,« z žarom v očeh razlaga Posavka, ki bo kmalu izpolnila pogoje za pokoj.

V 38 letih, odkar službuje v koprivniški šoli, je znanje prenašala na številne generacije radovednih malčkov, je namreč učiteljica razrednega pouka, pa tudi zdaj, ko so počitnice, pogosto zaide v šolo, saj skrbi za rože in želvo, ki že četrt stoletja domuje v hramu učenosti. Prizna, da je bilo obdobje šolanja na daljavo zelo stresno, ne le za učitelje, pač pa predvsem učence, in brez pomoči staršev takšna oblika izobraževanja ne bi bila mogoča. »Otroci so res trpeli. Si predstavljate, kako lahko poteka opismenjevanje prek ekranov, ko otroka na daljavo opozarjaš, kako mora držati svinčnik pa kako mora pravilno sedeti? Saj je prav, da se v svojem službovanju srečamo z različnimi metodami poučevanja, a nikoli si ne bi mislila, da bo kdaj pouk potekal tudi tako. Poklic učitelja je že sam po sebi specifičen, rad ga moraš imeti, hkrati pa se še kako zavedamo, da je človek tisti, ki lahko otroku, sploh majhnemu, največ da, ne pa računalniki,« je opozorila Bogolinova, ki se z nostalgijo spominja časov poučevanja, ko smo živeli skromno.

»Slovenske novice so naš družinski časopis. Nanj je že več kot 25 let naročena moja mama, ki živi v bližnjem Armeškem. Ko je umrl oče, je nekaj rabila, pa še v penzijo je šla, tako da si je z Novicami krajšala čas. Časopis za mamo prebiramo tudi preostali, mož Rado in sinovi. Pri nas so Slovenske novice pravi družinski časopis,« nadaljuje zgovorna Bogolinova in pove, da ima tri sinove, Jože in Iztok imata že svoji družini, Aljaž, ki živi doma, je še študent. Rado in Metka se veselita obiskov svojih petih vnukov; najstarejši ima 15 let, najmlajša tri mesece.

Metka je zelo aktivna. Poleg službe doma obdelujejo njivo in vrt, je predsednica Društva prijateljev mladine Koprivnica, vodi literarno sekcijo pri Kulturnem društvu Anton Aškerc Koprivnica, rada napiše tudi kakšno pesem ali zgolj verz. »Navdih za pisanje najdem že tu, doma, v naravi,« pravi. »Pri nas res nikoli ni dolgčas in veselim se upokojitve, ko bom lahko prosti čas razporedila po svojih željah. Tako bom več časa preživela z mamo in možem pa z vnuki. Rada bi spoznala še kak kotiček naše lepe domovine, želim, da bi imela več časa za branje knjig, razmišljam pa, da bi tudi sama napisala kakšno, sploh takšno za otroke.«

Metka je z zanimanjem ogledovala nagrado, ki jo je osvojila prav zaradi mame, ona ji je namreč prigovarjala, naj izpolni in pošlje kak kupon za nagrado, ki so jo prispevali Magistrat Int. – Teekanne, Dana, Kotanyi in Anton. Tako se bodo lahko v prihodnjih dneh odžejali z ledenimi čaji Teekanne in Danino pijačo, dobrote z žara, ki jih bodo lahko kupili z bonom, ki ga prispeva Meso Kamnik (Anton), pa bodo začinili z začimbami Kotanyi. Zagotovo bodo Metkini vnuki veseli tudi vodoodpornega in trpežnega zvočnika JBL GO2, prek katerega lahko poslušamo glasbo tudi en meter pod vodo, hkrati pa omogoča prijetno prostoročno telefoniranje. Se je pa naša nagrajenka še posebno razveselila nahrbtnika, opremljenega za piknike. Ta bo pa samo njen, je bila takoj odločena.