PANDOLO
Pirančani sredozemski prvaki v predhodnici bejzbola
Na Tartinijevem trgu so se za lovoriki v stari pastirski igri pandolo pomerile ekipe iz Hrvaške, Italije, Romunije, Španije in Slovenije.
Odpri galerijo
V času računalnikov, virtualnih iger, mobilnih telefonov in poplave televizijskih kanalov se marsikdo nostalgično spominja kakšne stare ter predvsem zdrave, največkrat otroške, bolj ali manj športne igre. Mnoge so že skoraj pozabljene, čeprav so pomembno prispevale k družabni in telesni vzgoji generacij. Danes se podobno kot številni folklorni običaji nekatere prebujajo kot pomemben del kulturne dediščine. Obenem nas opominjajo na razlike med zdravim otroštvom babic in dedkov ter morda manj zdravim otroštvom mlajših generacij naših otrok.
Na to je na junijski vikend na piranskem Tartinijevem trgu opozoril turnir v pandolu. Tam so člani Zveze društev igre pandolo Slovenije in Kulturnega društva starodavnih iger Punta Piran (KDSI Punta Piran) že drugo leto zapored izpeljali Festival Pandolo na Mediteranu 2018. Ta je združil pandolu podobne igre različnih dežel. Igro namreč v sila podobnih izvedenkah in pravilih poznajo v Romuniji pod imenom tzurca, v Lombardiji kot lippa, v Venetu kot s-cianco in v Galiciji kot billarda. Za naslov neuradnega sredozemskega prvaka se je pomerilo osem ekip iz Hrvaške, Italije, Romunije, Španije in Slovenije.
In kaj sploh pandolo je? Igra, ki so jo igrali v časih pred digitalno dobo in slovenska živa kulturna dediščina. Videti je kot nekakšen bejzbol, zanjo pa sta potrebni le dve palici. Ena ravna, ki je podobna palici za bejzbol in je dolga 55 cm, se imenuje maca, druga, krajša, ki meri 11 cm in je na obeh koncih ošiljena, pa je pandolo.
Istrski pandolaš Matjaž Derin o pandolu pravi, da je tradicionalna istrska družabna in športna igra, v kateri dve ekipi s po tremi igralci tekmujeta v osvajanju ozemlja. Ošiljeno leseno paličico pandolo poskušata z leseno palico maco odbiti stran od začetne točke in osvojiti čim več igrišča. Igro sestavljajo servis, ciljanje baze, izbijanje pandola za točke in ocenjevanje razdalje. Najprej ena ekipa napada ozemlje, druga ga brani, nato se ekipi zamenjata. Za ugotavljanje dosežene razdalje oziroma doseženih točk se uporablja dolžina palice mace. Ekipa, ki doseže več točk, je zmagovalka.
Na Slovenskem so jo do 60. let prejšnjega stoletja spontano igrali predvsem otroci in mladina na Obali.
Tako so Primorci tisti, ki jim gre zahvala za ohranjanje oziroma oživljanje igre. Leta 2013 je bila vpisana v register žive kulturne dediščine. Tekmovanja pri nas organizirajo od leta 1993, ko so člani Društva za oživljanje starega Kopra organizirali prvi uradni pandolo turnir. V naslednjih letih so jim sledili v Piranu, Strunjanu, Hrvatinih in Sečovljah. Zanimivo je, da se je iz obalnih mest igra razširila tudi v Prekmurje.
Kot je povedal vodja Zveze društev iger pandole Slovenije Koprčan Martin Stražar, pod okriljem zveze poleg koprskega in piranskega društva deluje še Društvo prekmurski pandulaši. »Pri pandolu gre za mešanico športa in kulture, rekreacije in druženja, sicer pa z malo vaje lahko vsak, ne glede na starost in brez večjih stroškov za opremo, osvoji osnovne spretnosti te igre. Tako zaznavamo vse večji interes zanjo tudi po šolah. So pa slovenske ekipe na podobnih evropskih tekmovanjih med najboljšimi. Vsi, ki bi se nam radi pridružili, dobijo potrebne informacije na www.pandolo.si,« vabi Sražišar.
Prvi dan je osem ekip iz petih držav odigralo predtekmovalni del, drugi dan so sledili izločilni boji. Izkazala se je ekipa iz Galicije (Španija), ki je prišla vidno pripravljena in je presenetila s 3. mestom. V malem finalu je premagala ekipo iz Kopra. Finale je, tako kot lani, potekal med ekipama Pirana in Verone. Tokrat se je ekipi Pirana uspelo maščevati za lanski poraz. Po prevzemu vodstva v zgodnji fazi so tekmo pripeljali do konca brez večjih težav, k čemur je pripomoglo nekaj neuspelih obrambnih akcij Verone. Končni rezultat je bil 530:215 v korist domače ekipe. Nagrado za ferplej je prejela reprezentanca Romunije.
Na to je na junijski vikend na piranskem Tartinijevem trgu opozoril turnir v pandolu. Tam so člani Zveze društev igre pandolo Slovenije in Kulturnega društva starodavnih iger Punta Piran (KDSI Punta Piran) že drugo leto zapored izpeljali Festival Pandolo na Mediteranu 2018. Ta je združil pandolu podobne igre različnih dežel. Igro namreč v sila podobnih izvedenkah in pravilih poznajo v Romuniji pod imenom tzurca, v Lombardiji kot lippa, v Venetu kot s-cianco in v Galiciji kot billarda. Za naslov neuradnega sredozemskega prvaka se je pomerilo osem ekip iz Hrvaške, Italije, Romunije, Španije in Slovenije.
In kaj sploh pandolo je? Igra, ki so jo igrali v časih pred digitalno dobo in slovenska živa kulturna dediščina. Videti je kot nekakšen bejzbol, zanjo pa sta potrebni le dve palici. Ena ravna, ki je podobna palici za bejzbol in je dolga 55 cm, se imenuje maca, druga, krajša, ki meri 11 cm in je na obeh koncih ošiljena, pa je pandolo.
Istrski pandolaš Matjaž Derin o pandolu pravi, da je tradicionalna istrska družabna in športna igra, v kateri dve ekipi s po tremi igralci tekmujeta v osvajanju ozemlja. Ošiljeno leseno paličico pandolo poskušata z leseno palico maco odbiti stran od začetne točke in osvojiti čim več igrišča. Igro sestavljajo servis, ciljanje baze, izbijanje pandola za točke in ocenjevanje razdalje. Najprej ena ekipa napada ozemlje, druga ga brani, nato se ekipi zamenjata. Za ugotavljanje dosežene razdalje oziroma doseženih točk se uporablja dolžina palice mace. Ekipa, ki doseže več točk, je zmagovalka.
Igrajo ga tudi v Prekmurju
Pandolo velja za pastirsko igro, ki so jo igrali otroci in mlajši fantje na paši, pozneje pa na tlakovanih ulicah in trgih istrskih vasi in mest. Po nekaterih virih so si jo menda prvotno izmislili pastirji v stari Indiji, od koder so jo nomadi ponesli po vsem svetu. Omenjena naj bi bila v rimskih antičnih virih in po mnenju mnogih velja za predhodnico bejzbola in kriketa.Na Slovenskem so jo do 60. let prejšnjega stoletja spontano igrali predvsem otroci in mladina na Obali.
Tako so Primorci tisti, ki jim gre zahvala za ohranjanje oziroma oživljanje igre. Leta 2013 je bila vpisana v register žive kulturne dediščine. Tekmovanja pri nas organizirajo od leta 1993, ko so člani Društva za oživljanje starega Kopra organizirali prvi uradni pandolo turnir. V naslednjih letih so jim sledili v Piranu, Strunjanu, Hrvatinih in Sečovljah. Zanimivo je, da se je iz obalnih mest igra razširila tudi v Prekmurje.
Kot je povedal vodja Zveze društev iger pandole Slovenije Koprčan Martin Stražar, pod okriljem zveze poleg koprskega in piranskega društva deluje še Društvo prekmurski pandulaši. »Pri pandolu gre za mešanico športa in kulture, rekreacije in druženja, sicer pa z malo vaje lahko vsak, ne glede na starost in brez večjih stroškov za opremo, osvoji osnovne spretnosti te igre. Tako zaznavamo vse večji interes zanjo tudi po šolah. So pa slovenske ekipe na podobnih evropskih tekmovanjih med najboljšimi. Vsi, ki bi se nam radi pridružili, dobijo potrebne informacije na www.pandolo.si,« vabi Sražišar.
1993.
so pri nas organizirali prvi uradni pandolo turnir.
so pri nas organizirali prvi uradni pandolo turnir.
Prvi dan je osem ekip iz petih držav odigralo predtekmovalni del, drugi dan so sledili izločilni boji. Izkazala se je ekipa iz Galicije (Španija), ki je prišla vidno pripravljena in je presenetila s 3. mestom. V malem finalu je premagala ekipo iz Kopra. Finale je, tako kot lani, potekal med ekipama Pirana in Verone. Tokrat se je ekipi Pirana uspelo maščevati za lanski poraz. Po prevzemu vodstva v zgodnji fazi so tekmo pripeljali do konca brez večjih težav, k čemur je pripomoglo nekaj neuspelih obrambnih akcij Verone. Končni rezultat je bil 530:215 v korist domače ekipe. Nagrado za ferplej je prejela reprezentanca Romunije.