Meje s Hrvaško ni več, a v kolonah v razbeljeni pločevini bomo čakali na meji s to državo?!
Predsednica republike Nataša Pirc Musar in njen avstrijski kolega Alexander Van der Bellen sta danes po pogovorih na Dunaju izrazila upanje, da bosta Slovenija in Avstrija našli rešitev glede nadzora na meji še pred poletjem. Na novinarski konferenci sta tudi zagotovila, da si bosta prizadevala za pravice slovenske manjšine v Avstriji.
Pirc Musarjeva je glede nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo, ki ga namerava Dunaj znova podaljšati še za pol leta, dejala, da je optimistka in je prepričana, da je vedno možno najti rešitve. Je pa poudarila, da ni zadovoljna, ker nadzor traja že osem let. »Zavedati se moramo, da to ni v skladu s pravom EU,« je dejala. Avstrijo pa je pozvala, naj pred začetkom nove turistične sezone razmisli o spremembi režima na mejah, saj so sedanji ukrepi po njenih besedah nesorazmerni.
»Prepričana sem, da se Avstrija zaveda svoje odgovornosti kot članica schengena,« je poudarila in izrazila upanje, da bodo zunanja in notranja ministra obeh držav našla rešitev še pred poletjem, »da se ne bomo pregrevali v pločevini v kolonah na mejah«.
»Lahko samo upam, da bomo do poletja našli ureditev, ki bo izvedljiva,« je glede tega odprtega vprašanja v odnosih med Slovenijo in Avstrijo dejal Van der Bellen. Ni pa rešitve, ki bi bila enostavna, je menil.
Slovenska manjšina v Avstriji
Pomembna tema današnjih pogovorov med predsednikoma je bila tudi slovenska manjšina v Avstriji. Pirc Musarjeva je glede tega, kot je dejala, na prvem uradnem obisku v Avstriji med drugim omenila reformo dvojezičnih sodišč, ki je pomembna za manjšino. Izpostavila je tudi šolski sistem in ohranitev slovenskega jezika. »Brez jezika si ne morem predstavljati obstoja manjšine, in avstrijski predsednik se glede tega strinja z mano,« je dejala.
Glede položaja manjšine je slovenska predsednica še ocenila, da »nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše«. Van der Bellen pa je narodne manjšine označil za mostove, ki povezujejo države.
»Slovenska narodna skupnost je pomemben del Avstrije in njene zgodovine in vesel sem, da lahko ugotovim, da smo v zadnjem času naredili veliko za izboljšanje položaja vseh narodnih manjšin, še posebno slovenske,« pa je dejal Van der Bellen. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo taka prizadevanja nadaljevala.
Van der Bellen je ob obisku slovenske predsednice tudi ponovil željo Dunaja, da bi Slovenija nemško govorečo skupnost v Sloveniji priznala kot manjšino.
Dvostranski odnosi med državama so po besedah avstrijskega predsednika »zelo tesni in verjetno boljši kot kadar koli«, čeprav v preteklosti niso bili najbolj preprosti. Pirc Musarjeva pa je izrazila prepričanje, da bosta v odnosih med Ljubljano in Dunajem odstranjeni tudi oviri, ki ju predstavljajo nerešena vprašanja glede manjšine in nadzor na notranji schengenski meji.
Govorila tudi o vojni v Ukrajini
Van der Bellen in Pirc Musarjeva sta govorila tudi o vojni v Ukrajini. Tako Slovenija kot Avstrija Ukrajini pomagata tako na terenu kot pri sprejemu beguncev, je izpostavil avstrijski predsednik. »Pomembno je, da glede vojne v Ukrajini v EU še naprej govorimo enotno in stojimo skupaj,« je poudaril Van der Bellen. Pirc Musarjeva je dejala, da sta s sogovornikom prepričana, da se bodo glede Ukrajine kmalu začela mirovna pogajanja.
Strinjata se tudi, da je realistična perspektiva za vstop držav Zahodnega Balkana v EU pomembnejša kot kadar koli, je dejal Van der Bellen. »Enotna sva, da več Evrope na Zahodnem Balkanu pomeni več razvoja in stabilnosti v regiji,« pa je izpostavila Pirc Musarjeva. Avstrijskemu kolegu se je ob tem zahvalila za podporo slovenskega prizadevanja za spodbujanje BiH na evropski poti.
Dobro gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje med državama sta predsednika označila za zelo dobro. Ob tem sta izpostavila, da je Avstrija četrta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije in največja investitorka v Sloveniji. Van der Bellen pa je poudaril še, da je Koper najpomembnejše pristanišče za avstrijsko gospodarstvo. Omenil je tudi 26.000 dnevnih migrantov iz Slovenije, ki delajo v Avstriji v industriji, turizmu in gostinstvu.
Govorila sta tudi o boju proti podnebnim spremembam. »Deliva vizijo, kako bi lahko prispevali k ohranitvi našega planeta,« je dejala Pirc Musarjeva in dodala, da sta govorila tudi o sodelovanju držav pri do okolja prijaznih projektih.
Pirc Musarjeva je danes tudi napovedala, da se bosta z avstrijskim predsednikom znova sešla na forumu v Alpbachu. Predsednika sta se sicer prvič sešla decembra lani, ko je avstrijskega predsednika na uradnem obisku v Sloveniji gostil bivši predsednik republike Borut Pahor.
