To so Slovencem sporočili ob prazniku trije veliki

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu reformacije zapisala, da danes »slavimo kulturno in duhovno dediščino, ki je Slovencem omogočila enega pomembnejših korakov na poti k oblikovanju našega naroda«. Obenem se spomnimo tudi vseh tistih, ki so s pogumom in vizijo utirali pot naši jezikovni in kulturni dediščini, je dodala.

Reformacija, ki se je začela v 16. stoletju, ni bila zgolj versko gibanje, temveč je v slovenski prostor prinesla temelje za slovensko jezikovno in kulturno osamosvojitev, je spomnila predsednica države.

»Katekizem, Abecednik, prevod Biblije v slovenski jezik in vse, kar so ustvarili Primož Trubar in njegovi somišljeniki, nam je omogočilo oblikovanje naše narodne biti, ki je postala nezamenljiva in neodtujljiva. Hkrati pa so ta dela pokazala, da lahko beseda s svojo pripovedno močjo pomaga človeku in spremeni družbo, kar velja še danes,« je prepričana Pirc Musar.

Duh reformacije

Reformacija, ki je Evropo zaznamovala z velikimi verskimi, kulturnimi in družbenimi spremembami, po mnenju predsednice posameznika »nagovarja z naukom o pomenu izobraževanja, o svobodi misli in izražanja ter o tem, kako pomembno je, da vsak posameznik in vsak narod išče svojo pot v svetlobi znanja in napredka«. To sporočilo je po njenem mnenju aktualno tudi danes, ko je v času hitrih sprememb, tehnološkega napredka in številnih novih izzivov, »še toliko pomembnejše, da ohranjamo vrednote odprtega dialoga, spoštovanja različnosti ter si prizadevamo za družbo, kjer ima vsak posameznik možnost razvijati svoje potenciale«.

»Reformacija je bila začetek dolgega procesa, ki nas je kot narod oblikoval v to, kar smo danes - odprta, učeča, samozavestna in raznolika družba. Naj nas duh reformacije tudi danes vodi pri naših odločitvah in prizadevanjih za boljšo prihodnost,« je predsednica izrazila upanje v svoji poslanici.

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. 

Narod izjemnih posameznikov

Čas reformacije je bil za Slovence svetlo obdobje, ki je pokazalo luč tedaj zapostavljenemu narodu, je v poslanici ob dnevu reformacije zapisal predsednik vlade Robert Golob. Po njegovih besedah smo danes lahko upravičeno ponosni na vlogo Slovenije v mednarodni skupnosti. »Smo družba s pogledom, uprtim v prihodnost,« je dodal.

Po njegovih besedah so Primož Trubar in drugi predstavniki reformacije našemu narodu omogočili sanje o slovenski državi. Spomnil je, da smo zaradi aktivnega delovanja slovenskih protestantov dobili prve knjige v slovenskem jeziku. In Slovenci smo eden redkih narodov, ki smo svojo državo ter suverenost temeljili na jeziku, je dodal.

»Zgodovina nam je nato še velikokrat potrdila, da smo Slovenci narod izjemnih posameznikov, ki predstavljajo temelje naše države in družbe. Od svojih predhodnikov in njihove zapuščine se lahko učimo, kako pomemben je pogum, kako pomembno je stati za svojimi vrednotami in cilji,« je zapisal premier.

Znanje je bogastvo

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič  pa je v svoji poslanici zapisala, da je reformacija na Slovenskem pomembna predvsem zato, ker je omogočila začetek širjenja znanja med ljudmi. »Znanje je bogastvo, ki nam ga nihče ne more odvzeti, hkrati pa nam omogoča lažje soočanje z vsakodnevnimi izzivi,« meni.

Kot je spomnila, tudi v Sloveniji praznujemo dan reformacije, v spomin na dan, ko naj bi nemški katoliški duhovnik, avguštinski menih Martin Luther posredoval cerkvenim oblastem svojih 95 tez, ki so zahtevale spremembe v takratni Rimskokatoliški cerkvi.

»Proces reformacije je tako v Evropi kot v Sloveniji presegel zgolj zahteve po prenovi Rimskokatoliške cerkve. Med ključnimi Lutrovimi tezami, ki je imela tudi na slovenskem dolgoročne in globoke družbene spremembe, je predvsem tista, da vsak vernik bere Sveto pismo v svojem materinem jeziku,« je spomnila predsednica DZ.

Slovenski reformatorji Primož Trubar s Katekizmom in Abecednikom, Jurij Dalmatin s prevodom celotne Biblije, Adam Bohorič s prvo slovnico slovenskega jezika ter jezikovni in pravopisni reformator Sebastijan Krelj, so zgradili temelje slovenskega knjižnega jezika, je naštela Klakočar Zupančič in poudarila, da so knjige še danes neizčrpen vir informacij, idej in ustvarjalnosti - torej znanja.