Pirc Musarjeva o tem, kdo je »nasankal« s plačno reformo, ministrstvo vse zavrača
Poročali smo, da je bila predsednica države Nataša Pirc Musar na 10. Akademiji javnega sektorja kritična do nove plačne reforme, ki jo vidi kot nesorazmerno povečanje plač. Tako je med drugim ocenila:»Vsi se strinjamo, da je plača izjemno pomemben faktor za zaposlenega, pa naj je to funkcionar ali pa javni uslužbenec. V tej plačni reformi so najbolj nasankali tisti, ki so najslabše plačani,«. Hkrati pa po njeni oceni ni prav, da so nekateri podrejeni po plači zdaj prehiteli nadrejene, saj se tako na najvišjih pozicijah v državi ustvari negativna selekcija.
Zavračajo oceno, da so s plačno reformo »nasankali« najslabše plačani javni uslužbenci
Na ministrstvu za javno upravo se ne strinjajo z ocenami predsednice republike o plačni reformi, zlasti ne s tem, da so z njo »nasankali« najslabše plačani javni uslužbenci. Obenem pa opozarjajo, da prenova sistema še ni zaključena in nadaljujejo pogajanja o nagrajevanju javnih uslužbencev.
»Omenjena izjava preseneča, saj ne temelji na dejstvih in podatkih, iz katerih bi lahko naredila tak zaključek. Nasprotno – prav tem zaposlenim, katerih plača sodi v spodnjo tretjino plačne lestvice in katerih osnovne plače so bile pred reformo plačnega sistema pod zneskom minimalne plače, je bila v okviru pogajanj namenjena največja pozornost. Z uveljavitvijo plačne reforme namreč nihče v javnem sektorju nima več plače, ki bi bila nižja od minimalne, kar pomeni, da imajo vsi ti zaposleni tudi višjo osnovno bruto plačo, prav tako so sedaj vsi dodatki obračunani od te višje osnove in tako izplačani v višjem znesku. Tudi napredovanja pomenijo višjo plačo in tudi tista, ki jih je zaposleni dosegel v preteklosti, imajo po novem finančni učinek, saj so se prenesla in upoštevala pri uvrstitvi v višje plačne razrede, medtem ko je po starem sistemu bilo vseeno, koliko napredovanj so imeli. Dobivali so le višji ali nižje znesek doplačila do osnovne plače. Pomembno je tudi to, da se bo plača v nadaljevanju usklajevala z inflacijo že na podlagi zakona, ne glede na to, ali bo prišlo do dogovora s sindikati ali ne,« so sporočili iz ministrstva za javno upravo.
Razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom na novi lestvici 1: 7
V zvezi s predsedničinimi opozorili glede po njenem mnenju neustreznih razmerji med nadrejenimi in podrejenimi poudarjajo, da je to eden od pomembnih izzivov, ki jih prenova naslavlja. Zaradi porušenih razmerij med najvišjim in najnižjim plačnim razredom prenovljen plačni sistem na novo določa razmerje med najnižje in najvišje plačanimi delovnimi mesti, torej med vodji in drugimi zaposlenimi ter direktorji ter posledično tudi funkcionarji, na kar je tudi predsednica v preteklosti večkrat opozorila. Razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je na novi lestvici 1: 7, do sedaj je bilo 1: 4,3, ob uvedbi enotnega plačnega sistema leta 2008 pa 1:10,5. Novo razmerje tako omogoča vzpostavitev ustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in njihovimi vodji oz. predstojniki in vzpostavlja ustreznejša plačna razmerja glede na zahtevnost, odgovornost in kompleksnost delovnih nalog in delovnih mest, zagotavlja ministrstvo.
»Ob tem je treba poudariti, da je prenova plačnega sistema rezultat dolgotrajnih, zahtevnih in vsebinsko poglobljenih pogajanj med vlado in predstavniki sindikatov javnega sektorja. Vsa najpomembnejša izhodišča, vključno s cilji reforme in konkretizacijo rešitev, so bila usklajena v dialogu s socialnimi partnerji, dogovor pa je podpisala velika večina sindikatov. Osnovni namen reforme je bil zagotoviti bolj pravičen, pregleden in stabilen plačni sistem v javnem sektorju, ki bo tudi javno-finančno vzdržen. Glede na nekatere pavšalne interpretacije v zvezi s prenovo plačnega in uslužbenskega sistema javnega sektorja, ki se pogosto pojavljajo v javnosti, smo na 10. Akademiji javnega sektorja v diskusiji pogrešali strokovno in vsebinsko sodelovanje predstavnikov Ministrstva za javno upravo, saj bi bilo slednje izjemno dragoceno tako z vidika celovite predstavitve prizadevanj kot tudi v kontekstu izmenjave mnenj s ključnimi deležniki,« so še opozorili.
