IGRE
Pirhe bodo ciljali in sekali
Igre s pirhi so del velikonočnih šeg, ki jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek. Najbolj znane so trkanje, trkljanje in ciljanje pirhov, tudi sekanje, kot pravijo ponekod.
Odpri galerijo
Sekanje pirha in pomaranče leta 1932. FOTO: stareslike.cerknica.org
V 90. letih 20. stoletja so v številnih krajih Slovenije oživili predvsem ciljanje pirhov. Velikonočne igre s pobarvanimi jajci so vpisane v register nesnovne dediščine.
Pirhov je bilo za veliko noč dovolj povsod. Že na veliko nedeljo zjutraj so se začele na vasi in pred cerkvijo nekoč tako priljubljene igre z njimi. Zelo primerno za to je bilo dopoldne velikonočnega ponedeljka.
Najpogostejše igre so bila turčanje, valinčanje in sekanje pirhov. Pri turčanju – in tudi pri valinčanju – gre za to, da jih podobno kot pri balinanju zadevajo in trkajo. Komur se pri tolčenju jajce ubije, ga izgubi. Za tolčenje si tolkači vedno izberejo pirh, ki ima trdo lupino.
Zelo priljubljeno in razširjeno je bilo sekanje. V Mirnu se je tradicionalno ciljanje pirhov na velikonočno nedeljo ohranilo v današnji čas, saj je bil v kraju čevljarjev in mizarjev ponedeljek delovni dan. Domačini ciljanju pravijo tudi zbijanje, pikanje, pekanje, streljanje in šicanje. Za zadetek je pomembno, da kovanec ostane v jajcu in ni dovolj, če le predre lupino. Zadetek je veljaven šele po tem, ko ga dvignejo s tal in kovanec ostane v njem. Le najboljši strelci so zadeli v treh poskusih, zadetek v prvo je bil po navadi splet natančnosti in sreče.
Kovanci za ciljanje morajo biti primerne teže in velikosti. Med italijansko zasedbo so ciljali z italijanskim denarjem, s petimi ali desetimi stotini lire. Ko so prišle v obtok pare, so pirhe ciljali s kovanci za 20 ali 50 par, vse dokler ni Banka Slovenije izdala kovanca za 5 tolarjev; te uporabljajo še danes. Evri za ciljanje niso primerni, zato so si organizatorji naredili primerno zalogo pettolarskih kovancev. Na koncu 50. in začetku 60. let prejšnjega stoletja je ciljanje pirhov v Mirnu doživelo velik razmah. Ker se je življenjska raven dvignila, so otroci za ciljanje pripravili tudi po 20 do 30 pirhov.
Po drugi svetovni vojni so začele igre zamirati, vendar so jih v posameznih krajih obudili. Prvotno predvsem družabne igre so postale tekmovanja z določenimi pravili, ki se po krajih nekoliko razlikujejo. Organizirajo jih v lokalnih skupnostih, da bi nadaljevali tradicijo. Nekatere dobivajo že turistični pomen in vplivajo na prepoznavnost krajev. Po ljudskem izročilu naj bi v Sevnici ponovno začeli organizirati ciljanje pirhov na začetku 60. let 20. stoletja, v Mirnu pa z novimi pravili leta 1979. Konec 20. stoletja so začeli igre, predvsem ciljanje pirhov, oživljati v Stopičah pri Novem mestu (1991), na Kokrici pri Kranju (1994), Vini Gorici pri Trebnjem in v Šmarjeških Toplicah (2001). Osnovne poteze so ohranjene, vendar lokalni organizatorji dodajajo nekatere nove elemente in pravila.
Pirhe bodo letos med drugim sekali v nedeljo, 1. aprila, ob 11. uri na Glavnem trgu v Sevnici, v PGD Stopiče pa ob 13. uri. Prvenstvo v sekanju pirhov bo pripravilo Turistično društvo Kokrica v ponedeljek, 2. aprila, ob 9. uri, na Taboru nad Cerovim pa na velikonočni ponedeljek ob 15. uri napovedujejo različne igre s pirhi.
Letos bodo odbor za tradicionalno ciljanje, TD Miren in KS Miren pripravili okroglo mizo o tradicionalnem ciljanju pirhov, ki bo v soboto, 7. aprila 2018, ob 18. uri v večnamenski dvorani Občine Miren-Kostanjevica. Sodelovali bodo dr. Vesna Mia Ipavec, avtorica prijave tega običaja v Register nesnovne kulturne dediščine, etnolog dr. Naško Križnar in predstavniki Slovenskega etnografskega muzeja.
Pirhov je bilo za veliko noč dovolj povsod. Že na veliko nedeljo zjutraj so se začele na vasi in pred cerkvijo nekoč tako priljubljene igre z njimi. Zelo primerno za to je bilo dopoldne velikonočnega ponedeljka.
Najpogostejše igre so bila turčanje, valinčanje in sekanje pirhov. Pri turčanju – in tudi pri valinčanju – gre za to, da jih podobno kot pri balinanju zadevajo in trkajo. Komur se pri tolčenju jajce ubije, ga izgubi. Za tolčenje si tolkači vedno izberejo pirh, ki ima trdo lupino.
Tekmovanje v sekanju pirhov na Kokrici pri Kranju. FOTO: gorenjska.si
Zelo priljubljeno in razširjeno je bilo sekanje. V Mirnu se je tradicionalno ciljanje pirhov na velikonočno nedeljo ohranilo v današnji čas, saj je bil v kraju čevljarjev in mizarjev ponedeljek delovni dan. Domačini ciljanju pravijo tudi zbijanje, pikanje, pekanje, streljanje in šicanje. Za zadetek je pomembno, da kovanec ostane v jajcu in ni dovolj, če le predre lupino. Zadetek je veljaven šele po tem, ko ga dvignejo s tal in kovanec ostane v njem. Le najboljši strelci so zadeli v treh poskusih, zadetek v prvo je bil po navadi splet natančnosti in sreče.
Evri za ciljanje niso primerni, tekmujejo s pettolarskimi kovanci.
Kovanci za ciljanje morajo biti primerne teže in velikosti. Med italijansko zasedbo so ciljali z italijanskim denarjem, s petimi ali desetimi stotini lire. Ko so prišle v obtok pare, so pirhe ciljali s kovanci za 20 ali 50 par, vse dokler ni Banka Slovenije izdala kovanca za 5 tolarjev; te uporabljajo še danes. Evri za ciljanje niso primerni, zato so si organizatorji naredili primerno zalogo pettolarskih kovancev. Na koncu 50. in začetku 60. let prejšnjega stoletja je ciljanje pirhov v Mirnu doživelo velik razmah. Ker se je življenjska raven dvignila, so otroci za ciljanje pripravili tudi po 20 do 30 pirhov.
Sekanje pirhov. Ilustracija: Maksim Gaspari
Po drugi svetovni vojni so začele igre zamirati, vendar so jih v posameznih krajih obudili. Prvotno predvsem družabne igre so postale tekmovanja z določenimi pravili, ki se po krajih nekoliko razlikujejo. Organizirajo jih v lokalnih skupnostih, da bi nadaljevali tradicijo. Nekatere dobivajo že turistični pomen in vplivajo na prepoznavnost krajev. Po ljudskem izročilu naj bi v Sevnici ponovno začeli organizirati ciljanje pirhov na začetku 60. let 20. stoletja, v Mirnu pa z novimi pravili leta 1979. Konec 20. stoletja so začeli igre, predvsem ciljanje pirhov, oživljati v Stopičah pri Novem mestu (1991), na Kokrici pri Kranju (1994), Vini Gorici pri Trebnjem in v Šmarjeških Toplicah (2001). Osnovne poteze so ohranjene, vendar lokalni organizatorji dodajajo nekatere nove elemente in pravila.
Sekanje pirhov so pokazali tudi na razstavi v Jalnovi rojstni hiši na Rodinah. FOTO: Primož Hieng
Pirhe bodo letos med drugim sekali v nedeljo, 1. aprila, ob 11. uri na Glavnem trgu v Sevnici, v PGD Stopiče pa ob 13. uri. Prvenstvo v sekanju pirhov bo pripravilo Turistično društvo Kokrica v ponedeljek, 2. aprila, ob 9. uri, na Taboru nad Cerovim pa na velikonočni ponedeljek ob 15. uri napovedujejo različne igre s pirhi.
Velikonočne igre s pirhi organizirajo v lokalnih skupnostih, da bi nadaljevali tradicijo.
Letos bodo odbor za tradicionalno ciljanje, TD Miren in KS Miren pripravili okroglo mizo o tradicionalnem ciljanju pirhov, ki bo v soboto, 7. aprila 2018, ob 18. uri v večnamenski dvorani Občine Miren-Kostanjevica. Sodelovali bodo dr. Vesna Mia Ipavec, avtorica prijave tega običaja v Register nesnovne kulturne dediščine, etnolog dr. Naško Križnar in predstavniki Slovenskega etnografskega muzeja.
