DVOJNA MERILA
Pisal nam je policist: tako enostavno se tujci izognejo plačilu globe
Z izdajo plačilnega naloga policist hkrati izda tudi ničnostni sklep, s katerim tujca oprosti vseh storjenih kazni.
Odpri galerijo
POSTOJNA – Preverili smo, ali drži trditev enega od bralcev, ki se je predstavil kot policist PP Postojna. Navedel je namreč, da tujcem, ki so nastanjeni v centru za tujce, ni treba plačevati kazni za prekršek, ki ga storijo.
Besedilo objavljamo nelektorirano. »Takoj ko jim napišemo kazen, jim po navodilih nadrejenih zraven napišemo ničnosti sklep, s katerim ni treba plačat kazni, kljub temu da ima včasih tujec celo denar, katerega so jim zasegli v centru za tujce in do katerega mi ne moremo, da bi poravnal prekršek. Prav tako imajo tujci mobitele, s katerim bi lahko poravnali kazen, ampak prav tako je navodilo, da se ne kliče inšpektorja na kraj, ki bi opravil zaseg.«
Trditev podpisanega policista ni iz trte izvita. Kot nam je pojasnil tiskovni predstavnik policije, se tujcu, ki prebiva v centru za tujce, v primeru prekrška najprej izda plačilni nalog in potem hkrati ugotavlja, ali ima kakšno lastnino. Če policist dobi podatek, da tujec v prekršku nima lastnine (kar je v večini primerov), se mu izda »sklep, da v postopku o prekršku ni bil začasno odvzet dokument, premičnina ali vrednostni papir oziroma t. i. 'ničnostni sklep', ki je akt deklaratorne narave. S tem je bil postopek zaključen.«
Če tujec v času nastanitve stori prekršek, je obravnavan enako kot vsak drug storilec prekrška. Enako velja za plačilo izrečene globe, saj policisti v postopku ugotavljajo, ali je tujec sposoben plačati globo oziroma ali ima lastna sredstva. »Dejstvo je, da imajo tujci, ki so nastanjeni v centru za tujce, zelo malo lastnih sredstev, poleg tega pa gre v večini primerov za majhne vsote, vrednejših predmetov pa običajno nimajo,« so zapisali na policiji. Tujci, ki so nastanjeni v centru za tujce, morajo ob nastanitvi v center vsa lastna sredstva (dokumente, prtljago, nakit, denar, prenosne telefone), če jih imajo, deponirati. S sredstvi, ki jim ostanejo ob zaključku bivanja, so dolžni sam kriti stroške svojega preživljanja in stroške odstranitve do višine lastnih sredstev.
Besedilo objavljamo nelektorirano. »Takoj ko jim napišemo kazen, jim po navodilih nadrejenih zraven napišemo ničnosti sklep, s katerim ni treba plačat kazni, kljub temu da ima včasih tujec celo denar, katerega so jim zasegli v centru za tujce in do katerega mi ne moremo, da bi poravnal prekršek. Prav tako imajo tujci mobitele, s katerim bi lahko poravnali kazen, ampak prav tako je navodilo, da se ne kliče inšpektorja na kraj, ki bi opravil zaseg.«
Kot policista me zelo moti, da tujcem ni treba plačevati kazni za prekršek, ki ga storijo. In tukaj ne mislim kazni za nezakonito prečkanje meje, ampak za prekrške, kot so za pretepe med njimi, za nedostojno vedenje do uradne osebe in podobne stvari.
Trditev podpisanega policista ni iz trte izvita. Kot nam je pojasnil tiskovni predstavnik policije, se tujcu, ki prebiva v centru za tujce, v primeru prekrška najprej izda plačilni nalog in potem hkrati ugotavlja, ali ima kakšno lastnino. Če policist dobi podatek, da tujec v prekršku nima lastnine (kar je v večini primerov), se mu izda »sklep, da v postopku o prekršku ni bil začasno odvzet dokument, premičnina ali vrednostni papir oziroma t. i. 'ničnostni sklep', ki je akt deklaratorne narave. S tem je bil postopek zaključen.«
Če tujec v času nastanitve stori prekršek, je obravnavan enako kot vsak drug storilec prekrška. Enako velja za plačilo izrečene globe, saj policisti v postopku ugotavljajo, ali je tujec sposoben plačati globo oziroma ali ima lastna sredstva. »Dejstvo je, da imajo tujci, ki so nastanjeni v centru za tujce, zelo malo lastnih sredstev, poleg tega pa gre v večini primerov za majhne vsote, vrednejših predmetov pa običajno nimajo,« so zapisali na policiji. Tujci, ki so nastanjeni v centru za tujce, morajo ob nastanitvi v center vsa lastna sredstva (dokumente, prtljago, nakit, denar, prenosne telefone), če jih imajo, deponirati. S sredstvi, ki jim ostanejo ob zaključku bivanja, so dolžni sam kriti stroške svojega preživljanja in stroške odstranitve do višine lastnih sredstev.