STAVKA
Pismo vzgojiteljice, zaradi katerega vam bo žal, da niste vzeli dopusta
Ste se tudi vi spraševali, kam bi dali svojega otroka danes, ko v šolah in vrtcih stavkajo?
Odpri galerijo
Vas bo zapis vzgojiteljice prepričal, da ostanete doma? FOTO: Getty Images/istockphoto
LJUBLJANA – Danes, 14. februarja, ne stavkajo le učitelji in vzgojitelji, ampak tudi pomočnice in pomočniki vzgojiteljev. »Osnovna plača za pomočnico vzgojitelja je 964,94 bruto. O dodatkih za prevoz in malico ne govorim zato, ker jih porabim za službo. Ta znesek oklestimo še z davki in s prispevki in dobimo neto 675,45 evra,« se glasi zapis, ki v teh dneh kroži po spletu.
Če se je večina staršev spraševala, kam naj v času stavke da svoje otroke, je odgovor po mnenju avtorice zapisan na dlani. »Otroci so v prvi vrsti vaši, za njih dobite letno tudi nekaj dni dopusta. Vzemite ga. Preživite dan z njimi. Med delavniki hitite od službe do popoldanskih in domačih obveznosti, nalog, trgovin, uradov … Umirite se, vzemite si dan za otroka. Vaš je. Raste. Čas beži. Mi pa v vrtcu z njim preživimo več časa kot vi. In še otežujete nam delo s tem, da nas ne podpirate.«
Avtorica zapisa navaja, da ni nič čudnega, da vzgojiteljice čez čas postanejo zavrte, nezadovoljne in nesposobne preživeti v tem ponorelem svetu. »Nemogoče se je hkrati popolnoma razdajati v službi otrokom, ki niso biološko naši, in biti doma popolna mama svojim, ki nas potrebujejo še bolj. In če za to še nisi poplačan z zadovoljstvom staršev, če za to ne dobiš plače, s katero sploh lahko omogočiš preživetje sebi in družini, potem ne pričakujte vrtca, kot je zdaj.«
V pismu je avtorica zapisala, da je prav vzgojiteljski poklic izjemno pomemben, saj gre za vzgajanje prihodnosti. »Mi smo del otrokovega in vašega sveta! Vredni nismo pa nič?«
Za konec je spomnila na vse, ki so lani, ko so naši košarkarji zmagovali v Turčiji, množično jemali dopust in se odpravljali navijat zanje. »Ko je bilo lani svetovno prvenstvo v košarki, vas je veliko vzelo dopust, pustili ste otroke v varstvu pri kdo ve kom in ste šli tja. V Turčijo. V podporo našim športnikom. Zelo lepo! Tudi sama jih podpiram. Zdaj pa, prosim, podprite še nas, ki vas potrebujemo prav tako kot vi nas.«
Če se je večina staršev spraševala, kam naj v času stavke da svoje otroke, je odgovor po mnenju avtorice zapisan na dlani. »Otroci so v prvi vrsti vaši, za njih dobite letno tudi nekaj dni dopusta. Vzemite ga. Preživite dan z njimi. Med delavniki hitite od službe do popoldanskih in domačih obveznosti, nalog, trgovin, uradov … Umirite se, vzemite si dan za otroka. Vaš je. Raste. Čas beži. Mi pa v vrtcu z njim preživimo več časa kot vi. In še otežujete nam delo s tem, da nas ne podpirate.«
Avtorica zapisa navaja, da ni nič čudnega, da vzgojiteljice čez čas postanejo zavrte, nezadovoljne in nesposobne preživeti v tem ponorelem svetu. »Nemogoče se je hkrati popolnoma razdajati v službi otrokom, ki niso biološko naši, in biti doma popolna mama svojim, ki nas potrebujejo še bolj. In če za to še nisi poplačan z zadovoljstvom staršev, če za to ne dobiš plače, s katero sploh lahko omogočiš preživetje sebi in družini, potem ne pričakujte vrtca, kot je zdaj.«
V pismu je avtorica zapisala, da je prav vzgojiteljski poklic izjemno pomemben, saj gre za vzgajanje prihodnosti. »Mi smo del otrokovega in vašega sveta! Vredni nismo pa nič?«
Za konec je spomnila na vse, ki so lani, ko so naši košarkarji zmagovali v Turčiji, množično jemali dopust in se odpravljali navijat zanje. »Ko je bilo lani svetovno prvenstvo v košarki, vas je veliko vzelo dopust, pustili ste otroke v varstvu pri kdo ve kom in ste šli tja. V Turčijo. V podporo našim športnikom. Zelo lepo! Tudi sama jih podpiram. Zdaj pa, prosim, podprite še nas, ki vas potrebujemo prav tako kot vi nas.«
