Pivo natoči v manj kot petih sekundah.

Kdor hodi na smučarske skoke v Planico, na prireditve v ljubljanske Stožice ali na Metaldays v Tolmin, je zelo verjetno že videl malce drugačno pipo za točenje piva. Že na videz se razlikuje od drugih, ko pa jo človek vidi v akciji, bi jo kar gledal in se čudil. Pipa se namreč spusti v kozarec in ga napolni v petih sekundah. Če gre za veliko pivo, seveda: malo natoči v treh sekundah. Oziroma še malce hitreje, a treba je bilo zaokrožiti, pravijo avtorji slovenske hitre pivske pipe Quick Tap.

Najprej je bil Inpipe

Pisalo se je leto 2012, ko so Anže Strniša, Borut Slabanja in Vasja Dolinar izdelali in začeli uporabljati svojo računalniško vodeno hitro pipo za točenje piva, ki se je tedaj še imenovala Inpipe. Idejo je nekega dne dobil Anže, ko je gledal posnetke ameriškega sistema za točenje piva, ki pa se ga toči od spodaj, in to v poseben kozarec z ventilom na dnu. Prijatelju Borutu je predlagal, da bi naredili nekaj podobnega, nakar je ta malce razmislil in se domislil še nekaj boljšega: pipo, ki bi pivo še vedno točila z dna kozarca, vendar bi se sama spustila vanj. In v garaži je kmalu nastal prvi delujoči prototip. Pridružil se jima je še Vasja in začelo se je pravo delo, na poti pa jim je kot zunanji sodelavec pri oblikovanju maske za pipo in še čem zelo pomagal Jure Rus.

Vmes je minilo osem let in Inpipe se zdaj imenuje Quick Tap. »Ime smo zamenjali, ker beseda pipe v angleščini pomeni cev. Če pa nekomu rečeš besedo tap, takoj ve, da gre za točeno pivo. Pa smo izbrali ime Quick Tap in spremenili logotip. Čeprav malo pogrešam prejšnjega,« se zareži Anže.

Visoka tehnologija

Najnovejša različica hitre pipe ima za dotik občutljiv zaslon, prek katerega točaj nastavlja in preverja delovanje sistema, ter le nekaj tipk, s katerimi nataka pivo. Kakor pravi Anže, točaja vsega naučijo v desetih minutah: »S tipkami izbereš veliko ali malo pivo ter več ali manj pene. In to je to.« Za regulacijo pene so se odločili, ker se različne vrste piva v različnih kulturah različno penijo. »Nemcu ne boš prodal piva, če ne bo imelo vsaj za tri prste pene, Anglež pa hoče pivo brez pene. In z našo pipo to lahko nastavljaš,« pojasni Anže, ki še poudari, da to ne pomeni, da bo v kozarcu z več pene kaj manj piva. Piva je vedno enako, le pena se prilagaja stilu piva in pivcu.
Pipe so prilagodili tudi nemškim pivcem, ki so vajeni t. i. litrc. »Prej si za liter piva porabil 40 sekund, zdaj ga imaš natočenega v devetih sekundah,« razloži Anže. Tudi sam izraz za peno so spremenili: najprej so ji rekli foam, a v svetu piva se uporablja izraz beer head oziroma glava.

Prednost Quick Tapa je v tem, da lahko en človek dela na dveh pipah, kar v praksi pomeni manj osebja za točilnim pultom, večjo prodajo piva, ker se hitreje toči, poleg tega pa je zaradi naprednega sistema hlajenja (hlajene so vse cevi, ki tečejo do pipe, in celo šoba za točenje) pivo vseskozi enako hladno. »Ta aparat lahko brez težav stoči od 30 do 40 sodov hladnega piva, ki držijo po 50 litrov, tudi če je zunaj 30 stopinj Celzija, medtem ko zna pri klasičnih točilnih pipah težava nastati že po tretjem sodu,« pravi Anže.

Slovenski izdelek

Aparat kaže tudi temperaturo vode in pritisk CO2, potrebnega za točenje piva iz soda. Mobilni točilni pult ima poleg hladilnega sistema in dveh hitrih pip še napravo, ki preprečuje vstop zraka v sistem med menjavo piva. Saj veste, kako je na veselicah, ko menjajo sod in je treba počakati, da iz njega najprej iztočijo za nekaj piv pene. Tega pri Quick Tapu ni.
V sistem so vdelali samo najboljše sestavne dele, da deluje tako, kot je treba, razvoj pa je popolnoma slovenski. Za premikanje pipe so sicer testirali tudi cenejše kitajske motorčke, a so na koncu raje izbrali (precej dražjega) japonskega, razlaga Anže. »Za Američane smo dali še opozorilo na zaslon, naj ne dajejo rok pod šobo, da nas ne bi kdo tožil.
A pipa ima varnostni senzor, ki preprečuje, da bi šoba stisnila roko, če bi se ta slučajno znašla pod njo,« pojasni Anže. Nove pipe se da priključiti tudi na internet, tako da lahko od daleč spremljajo, kaj se dogaja z njo, in jo po potrebi tudi zaklenejo.
Največ so se naučili iz prakse, priznavata Anže in Vasja (glavni inženir Borut je tokrat, žal, manjkal). Pred časom so testirali sistem z določenim nemškim pivom, ki jim ni dalo miru. Ker se je tako nenavadno penilo, so porabili več deset sodov piva, da so dokončno nastavili sistem. Zdaj lahko skozi Quick Tap spustijo tako rekoč katero koli vrsto piva, pa se ne bo penilo. A veliko večino točenega piva predstavljajo ležaki, čeprav bi lahko točili vse, od ameriških pale alov do bavarskih pšeničnih piv, ki se izrazito penijo.

Nabiranje izkušenj

Začeli so v Borutovi garaži, zdaj pa iz njihovih pip točijo pivo na metalskem festivalu Metaldays pa na velikem finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih v dolini pod Poncami, točilne pulte prodajajo ali dajejo v najem tudi v tujini. Po promocijskem nastopu na največjem evropskem srečanju ljubiteljev motociklov Harley Davidson v avstrijskih Bačah (Faak am See) leta 2012 so pravi ognjeni krst preživeli na velikem koncertu ameriške pop zvezdnice Pink v Münchnu, se spominja Vasja. A v Bačah so se stkale prve vezi. Naslednje leto so se v München odpeljali s svojo ameriško prikolico streamliner in točili in točili. »In tam smo upravljavcem arene prodali prvi dve pipi,« se spominja Vasja.

Najprej so hoteli pipe prodajati v tujino. Nekaj so jih tako prodali v Nemčijo, nekaj v Mehiko, Izrael, nekaj celo v Južno Korejo, kmalu pa se jim je posvetilo, da bi bila mogoče boljša rešitev oddajanje pip v najem. »Edini problem, zakaj moramo za naslednje leto narediti še kakšnih deset, dvanajst mašin, je, ker so vsi dogodki približno v istem terminu,« doda Anže. »Naredili smo tudi samopostrežno napravo za točenje piva in jo septembra postavili na vrtu picerije in špageterije La Cantina v središču Maribora.« Stranka si napolni kartico in si lahko sama natoči eno izmed osmih vrst piva. Njihov naslednji korak bodo samopostrežne pipe na festivalih.

Pult v dveh dnevih

Na Metaldays so se prvič pojavili leta 2014, potem ko so pipo dodobra stestirali v ljubljanski Cvetličarni in v Planici. Na Hrvaškem so bili na festivalih INmusic, Outlook in Dimension. In zanimivo je, da se na vseh naštetih prireditvah pivo toči izključno z njihovimi aparati. Bili so tudi na festivalu One Love v Istanbulu, za naslednje leto pa se dogovarjajo za madžarski festival Sziget. V Stožicah zadnja tri leta gostujejo s petimi aparati.
Veliko vlagajo v razvoj in izdelavo novih pip in točilnih pultov. Zdaj so že tako utečeni, da pult sestavijo v dveh dnevih. »Imamo čisto tak startupovski problem – ves denar gre naprej, za resen marketing pa ga nič ne ostane. Če bi hoteli resno hoditi na gostinske sejme, bi potrebovali okoli 100.000 evrov na leto,« pojasni Anže. »Radi bi imeli kakih 30 pultov, da bi se lahko še resneje posvetili oddaji v najem.« Želijo pa si tudi malce več sodelovanja z našimi pivovarji, skleneta Anže Strniša in Vasja Dolinar.