JAVNO MNENJE
Plače: razmerje naj bo 1:5
Anketa Nedeljskih novic.
Odpri galerijo
LJUBLJANA SLOVENIJA 21.9.2011 DENAR EVRI FOTO JOZE SUHADOLNIK
Povprečna bruto plača za januar 2018 je v Sloveniji znašala 1659,27 evra, so izračunali na Statističnem uradu Republike Slovenije. Če ste zaposleni in ste v februarju dobili izplačano povprečno slovensko plačo, se je po plačilu prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine vaš račun odebelil za dobrih 1077 evrov, v osrednjeslovenski statistični regiji pa skoraj za stotaka več, saj so bile tam plače v povprečju višje za dobrih osem odstotkov.
Če bi zaposlene spraševali, ali so zadovoljni s svojo plačo, bi večina verjetno rekla, da je prenizka. To velja tako za tiste, ki jo preštevajo v tisočakih, kot za one, ki se morajo zadovoljiti s stotaki. In prav tu je jedro problema: plačna razmerja. Vsi se strinjamo, da bi morale biti plače v Sloveniji za primerljivo delo približno enake, seveda z nekim razumnim odstopanjem, ki ga narekuje položaj podjetja na trgu oziroma delovno mesto v javni upravi. Vsekakor pa bi moral znesek najnižje plače zadoščati za skromno, a še vedno človeka vredno in spodobno življenje.
Da ima direktor državne ustanove, ki deluje enako ali podobno kot druge, nekajkrat višjo plačo od predsednika države ali vlade, je nedopustno. Odgovor na vprašanje, ali so razmerja plač, ki so se po osamosvojitvi povečala od ena proti pet na ena proti petdeset ali celo več, ustrezna, je seveda znan: niso. Nekatera plačna razmerja so povsem nerazumljiva, zato bo ena izmed glavnih nalog prihodnje vlade tudi ureditev tega vprašanja.
V naši anketi smo spraševali, ali bi bilo treba plače omejiti, pri čemer je večinsko mnenje nesporno, razlike so le v tem, kako. In kakšno naj bi bilo razmerje med najvišjo in najnižjo plačo? Večina se je odločila za razmerje 1:5. Pri tem je treba opozoriti, da je odgovor narekovala predvsem povezava med izobrazbo in dohodkom anketirancev: višja je izobrazba, večje bi moralo biti razmerje. Tako so ljudje z osnovnošolsko izobrazbo (in dohodki od 500 do 800 evrov) večinoma glasovali za razmerje 1:3, tisti s srednješolsko izobrazbo (in dohodkom od 800 do 1100 evrov) pa bolj za razmerje 1:5. Ljudje z visokošolsko izobrazbo (in dohodki, višjimi od 1100 evrov) so večinoma za razmerje 1:7.
Če bi zaposlene spraševali, ali so zadovoljni s svojo plačo, bi večina verjetno rekla, da je prenizka. To velja tako za tiste, ki jo preštevajo v tisočakih, kot za one, ki se morajo zadovoljiti s stotaki. In prav tu je jedro problema: plačna razmerja. Vsi se strinjamo, da bi morale biti plače v Sloveniji za primerljivo delo približno enake, seveda z nekim razumnim odstopanjem, ki ga narekuje položaj podjetja na trgu oziroma delovno mesto v javni upravi. Vsekakor pa bi moral znesek najnižje plače zadoščati za skromno, a še vedno človeka vredno in spodobno življenje.
Da ima direktor državne ustanove, ki deluje enako ali podobno kot druge, nekajkrat višjo plačo od predsednika države ali vlade, je nedopustno. Odgovor na vprašanje, ali so razmerja plač, ki so se po osamosvojitvi povečala od ena proti pet na ena proti petdeset ali celo več, ustrezna, je seveda znan: niso. Nekatera plačna razmerja so povsem nerazumljiva, zato bo ena izmed glavnih nalog prihodnje vlade tudi ureditev tega vprašanja.
V naši anketi smo spraševali, ali bi bilo treba plače omejiti, pri čemer je večinsko mnenje nesporno, razlike so le v tem, kako. In kakšno naj bi bilo razmerje med najvišjo in najnižjo plačo? Večina se je odločila za razmerje 1:5. Pri tem je treba opozoriti, da je odgovor narekovala predvsem povezava med izobrazbo in dohodkom anketirancev: višja je izobrazba, večje bi moralo biti razmerje. Tako so ljudje z osnovnošolsko izobrazbo (in dohodki od 500 do 800 evrov) večinoma glasovali za razmerje 1:3, tisti s srednješolsko izobrazbo (in dohodkom od 800 do 1100 evrov) pa bolj za razmerje 1:5. Ljudje z visokošolsko izobrazbo (in dohodki, višjimi od 1100 evrov) so večinoma za razmerje 1:7.
