Plačevali z novčiči, se mečevali in sladkali

Živel Slovenj Gradec ali Vivat Windisgretz. Tako so poimenovali letošnji dvodnevni preludij, kulturnozgodovinsko dogajanje sredi mesta, kjer so si obiskovalci lahko ogledali utrip mesta skozi različna obdobja bogate zgodovine. Preselili so se v preteklost, v leto 1251, ko je oglejski patriarh in slovenjgraški gospod Bertold V. Andeški posvetil cerkev sv. Elizabete in z volilom slovenjgraško posest podelil oglejski Cerkvi. »To pa je takrat sprožilo burno dogajanje, ki je zaznamovalo srednjeveški čas druge polovice 13. stoletja, ko je z ohranjeno listino Ulrika III. Spanheima iz leta 1267 Slovenj Gradec prvič omenjen kot naselbina z mestnimi pravicami,« je razložil Marko Košan, višji kustos in muzejski svetnik ter avtor vsebine letošnje prireditve.

Bruhalci ognja, čarovniki, dvorni norčki

Letos je bilo v mestu res živahno. Trgovci so ponujali različno blago in izdelke, a nobena stojnica ni imela plastične strehe, kakršnih smo vajeni drugod, temveč so bile sestavljene iz slamnatih kock. Bogokletno bi bilo tudi, če bi se našel kakšen prodajalec plastičnih igrač in podobne krame.


Zato pa so se našli rokodelski izdelki, ki so jih obiskovalci plačevali izključno z novčiči, tako z zlatniki kot srebrniki in novci iz brona, ki so jih izdelali v mestni kovnici. Kupiti se je dalo tudi klobase, ki so visele kar z dreves, marsikdo je imel pehar z dobrotami kar na tleh, ena najbolj bogato obloženih stojnic s sladkimi oziroma bolje rečeno medenimi mojstrovinami pa je bila Pergerjeva. Prav družina Hrabroslava Pergerja, znanega lectarja in medičarja, ki je bil poleg slovenjgraškega Spoturja organizator letošnjega dvodnevnega srednjeveškega preludija, je za identično stojnico na Danskem prejela prvo nagrado.

Seveda so se v Slovenj Gradcu našli svečar pa pek in kovač, ki je podkoval konje, tudi mesar in še bi lahko naštevali. Letošnja novost, ki so se je razveselili zlasti najmlajši, pa je bil srednjeveški otroški vrtiljak. Tam so bili še bruhalci ognja, čarovniki, dvorni norčki, tako najmlajši kot tudi starejši pa so se razveselili velikanskega medenjaka, ki je šel v slast prav vsem.

Z meči in golimi rokami

Obiskovalci so se lahko z mestno gospodo fotografirali, in to tako, da so pomolili glavo v izrez na kartonu ter v hipu postali vitezi. No, ko so izvlekli svoje meče in se začeli mečevati, je bilo na trenutke precej strašljivo. Gostili so namreč številne znane viteške skupine iz drugih evropskih držav. Tako so bili denimo na Koroškem tudi člani Reda Čuvara grada Zagreba, ki so prikazali delovanje križarskih vitezov Reda sv. Ivana Jeruzalemskega iz 12. in 13. stoletja.

Zgodovinski spektakel ni minil brez ene najbolj atraktivnih in uspešnih srednjeveških skupin iz Češke, tu so bile še skupine iz Srbije, Slovaške in Madžarske, prvič je bila pri nas tudi viteška skupina iz Avstrije. Vsi so se spretno pomerili z meči in sabljami pa tudi golimi rokami. Manjkala ni niti originalna srednjeveška bolnišnica, v kateri so zdravili s pijavkami in urinom.

»Brrr,« je videno pospremila obiskovalka, ki je vse to opazovala. Organizatorji so si res želeli, da bi bilo dogajanje čim bolj pristno, in obiskovalci so se brez težav vživeli v čas pred več stoletji. V spektaklu so sodelovali številni mladi in več kot sto domačih in tujih umetnikov.