Planica letos pripravljena na rekord (FOTO)
183,5 metra je doskočil v domači Planici in 185 v avstrijskem Kulmu, zato je najpametneje povleči za jezik pomočnika vodje tekmovanja Robija Megliča glede letalnic, na njih je nastopal kot tekmovalec med letoma 1993 in 1999, in seveda nam jih kar natrosi iz rokava: »Na letalnicah ne moreš vaditi, trening se opravlja na manjših skakalnicah. Na letalnici se je treba zavedati predvsem tega, da je letalec ob odskoku vsaj 10 km/h hitrejši kot na vseh treningih prej. To za seboj potegne kup drugih dejavnikov, od večjih sil na smuči do večje centrifugalne sile v izteku ob doskoku. Sama dolžina naleta, ki je tudi daljša, ni toliko obremenjujoč faktor. Moje izkušnje? Strah sem potisnil v podzavest, sem pa imel določeno spoštovanje. Prvih osemdeset metrov poleta se sploh ne zavedaš, vse se odvija v podzavesti.«
Ker je kot desna roka vodje tekmovanja Aljoše Dolharja že nekaj dni več na letalnici kot v dolini, ga povprašamo, kaj vse so postorili. »Po planu. Sneg je kakovosten in ni bojazni, da bi ga začelo zmanjkovati zaradi napovedanega toplega vremena. Seveda ga imamo tudi v rezervi. Nalet je izdelan že nekaj dni, zdaj se ga ščiti pred soncem do srede dopoldne, ko bo preizkus letalnice.« Rekord?
»Svetovni rekord spada v Planico, a je na prvem mestu varnost tekmovalcev. Rekorda ne moreš načrtovati in napovedati, lahko pa se zgodi.« Vendar velika večina planičarjev, ki so zadnje dni stalno na letalnici in okoli nje zaradi priprave svetovnega spektakla, rekord že skorajda glasno pričakuje, sploh po zadnjih rezultatih. »Rekord bo!« je prepričan vodja teptačev Emir Dizdarević, ki je že 37 let med planičarji: »Stavim na Timija Zajca.«
Njegovo moštvo je delalo po utečenem sistemu: »Štirideset nas je, ki imamo na skrbi doskočišče. Zavedali smo se, da mora biti v sredo dopoldne letalnica pripravljena v popolnosti, zato smo že v ponedeljek začeli dodelovati posamezne odseke. Sledita le še postavitev robnih rdečih črt in postavitev smrekovih vejic, ki letalcu pokažejo položaj v zraku in kje je zaključek doskočišča. Seveda pa letalnico najmanj dvakrat na dan poteptamo tudi pred tekmo in po njej.«
Na vrhu, do tja iz doline pelje natančno 1193 stopnic, je Robi Svetina, v Planici je od leta 1986, opazoval nalet helikopterja, ki je na snemalno mesto pod Cirnikom, ki je na nasprotni strani letalnice, dovažal opremo: »Izdelavo naleta smo začeli pred tremi tedni. Vse na našem delu letalnice je urejeno že od ponedeljka, samo še nekaj fines opravimo sprotno.« Nekoč je bil med zastavonoši, ki se na smučeh vratolomno spustijo izpod odskočne mize z zastavami ob odprtju. »Tokrat, tudi če bi še bil med njimi, zastave ne bi peljal v dolino, saj sem vedno vozil zastavo Rusije,« skomigne z rameni.
Prva je varnost
»Prvi svetovni rekord, oziroma kar tri na tisti prireditvi, sem v Planici kot 17-letni planičar videl v troboju mojstrov Norvežana Bjoerna Wirkole, Čeha Jiříja Raške in Manfreda Wolfa iz Nemške demokratične republike,« se spomni daljnega leta 1969 Stane Rakar, še vedno aktiven najstarejši teptač na strmini letalnice bratov Gorišek. Koliko svetovnih rekordov je videl oziroma jih je s svojim predanim delom na neki način soustvaril? Našteli smo jih 22, v metrih pa je šlo od 160 (Wirkola) do 239 (Bjørn Einar Romøren, prav tako Norvežan).
1191
stopnic pelje iz doline do vrha letalnice.
Bilo je leta 2005 in 70-letni Rakar meni, da se rekord lahko zgodi ob seštevku vseh preostalih razmer za polet, ki bi svetovni rekord z Norveške, kjer je od leta 2011, spet prinesel tja, kamor spada: pod Ponce. »Seveda si želimo vrniti rekord v Planico, vendar pa je treba misliti predvsem na varnost ob čisto vsakem poletu,« pove pomočnik vodje letalnice Gaber Kristan in dodaja: »Glede na zadnje rezultate, predvsem pa prikazano v Oberstdorfu na zadnjih poletih, računamo predvsem na naše letalce. Prav zaradi njihovih odličnih predstav smo zavzeti ob pripravi kot že dolgo ne, kot moštvo delujemo že dva tedna, prve priprave pa segajo še v lansko leto.«
Svetovni rekord v smučarskih poletih je na norveški velikanki Vikersundbakken leta 2017 dosegel Avstrijec Stefan Kraft, z dolžino 253,5 metra. Rus Dimitri Vasilijev je na tej letalnici pristal pri 254 metrih, a podrsal z rokami po tleh, zato se dosežek ni štel kot veljaven. Najdaljši polet v Planici pripada Japoncu Rjojuju Kobajašiju, ki je poletel do 252 metrov, Avstrijec Gregor Schlierenzauer pa je celo izenačil Kraftovo daljavo iz Vikersunda, a je ob doskoku, tako kot Vasilijev, podrsal po tleh.
Slovenija ima kot organizator dodatno nacionalno kvoto tekmovalcev in med njimi je zagotovo še nekaj vrhunskih letalcev, med drugimi Bor Pavlovčič, čigar oče Martin kot pomočnik vodje doskočišča popelje slovensko zastavo ob odprtju, ter sestra Tisa kot teptačka; njemu in drugim letečim mojstrom pripravljata doskočišče. Planica je pripravljena! Tudi na svetovni rekord? O tem ni dvoma!
