OBLETNICA
Planinsko društvo Delo slavi 50 let
Pohoda in srečanja se je udeležilo več kot petdeset planincev Dela in pobratenega Grafičarja iz Zagreba.
Odpri galerijo
Kljub večjim organizacijskim spremembam v matični hiši se je obdržalo pol stoletja. FOTO: osebni arhiv
Po zaključku dopoldanskega pohoda in druženja je Planinsko društvo Delo sredi septembra pred domom na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem uradno zaznamovalo 50-letnico svojega obstoja in delovanja. Davnega leta 1974 so mladi Delovi planinci po naključnem srečanju v hribih stkali prijateljstvo s planinci Grafičarja. Prijateljstvo se je nadaljevalo in želja ljubiteljev gora iz obeh društev enakih branž je bila, da se pobratenje društev tudi uradno ožigosa. To se je zgodilo leta 1978 na skupnem izletu na Govejku.
Zaznamovanje skupnega delovanja, pohodništva in ohranjanja stikov, predvsem pa nepretrganega delovanja je za planince pomembno, saj se v vseh letih ni prekinilo. Rdeča nit obeh društev je dogovor, da se v vsakoletni program pohodov vključita vsaj dva skupna pohoda, dva po hrvaških hribih in dva po slovenskih. In seveda družabna srečanja na letnih zborih društev ter obiski kulturnih prireditev. Predsednika obeh društev sta izpostavila dolgoletno prijateljstvo, izredno voljo planincev po druženju, saj je bil interes za skupne izlete vedno velik.
Planinsko društvo Delo se je kljub večjim organizacijskim spremembam v matični hiši obdržalo in je vztrajno in aktivno delovalo tudi v povezavi s Planinsko zvezo Slovenije in drugimi slovenskimi društvi. Čeprav je zadnja leta številčno nekoliko okrnjeno, zvesto ohranja dobro organizirane pohode in druženja, obarvana s kulturo in zgodovino slovenskih gora in krajev.
Ponos stalnih pohodnikov Planinskega društva Delo je, da vztrajajo in še vedno nosijo isto ime kot ob ustanovitvi.
Zaznamovanje skupnega delovanja, pohodništva in ohranjanja stikov, predvsem pa nepretrganega delovanja je za planince pomembno, saj se v vseh letih ni prekinilo. Rdeča nit obeh društev je dogovor, da se v vsakoletni program pohodov vključita vsaj dva skupna pohoda, dva po hrvaških hribih in dva po slovenskih. In seveda družabna srečanja na letnih zborih društev ter obiski kulturnih prireditev. Predsednika obeh društev sta izpostavila dolgoletno prijateljstvo, izredno voljo planincev po druženju, saj je bil interes za skupne izlete vedno velik.
Planinsko društvo Delo se je kljub večjim organizacijskim spremembam v matični hiši obdržalo in je vztrajno in aktivno delovalo tudi v povezavi s Planinsko zvezo Slovenije in drugimi slovenskimi društvi. Čeprav je zadnja leta številčno nekoliko okrnjeno, zvesto ohranja dobro organizirane pohode in druženja, obarvana s kulturo in zgodovino slovenskih gora in krajev.
