Plaža Mesečev zaliv smrtno nevarna!
Geologi napovedujejo novo krušenje klifa nad najlepšo slovensko plažo. Kljub opozorilom tam vse več turistov, tudi z otroki.
Odpri galerijo
Zadnji velik podor več sto kubičnih metrov fliša in skal FOTO: BORIS ŠULIGOJ
Divja plaža Mesečev zaliv je po mnenju mnogih najlepša v Sloveniji, in čeprav je smrtno nevarna, je vse bolj obiskana. V Krajinskem parku Strunjan, katerega najznačilnejši del je 80 metrov visok Strunjanski klif, skupaj s poraščenim robom in 200-metrskim pasom morja pod njim razglašen za naravni rezervat, pa obisk divje plaže v Zalivu sv. Križa vsem, tako plavalcem kot sprehajalcem, odločno odsvetujejo.
Nevarnost se je zaradi letošnjega velikega podora še povečala. Prepadne stene in prodna obala ob vznožju so prepuščeni volji narave, in krušenje klifa, ki je z naravno obalo dolg štiri kilometre, se sicer dogaja vse leto, a podora, kot se je zgodil letošnjo zimo, ne pomnijo. Na ogorčenje direktorja parka Roberta Smrekarja pa nekateri tjakaj na organizirane izlete vodijo celo otroke. Obiskov na tem zavarovanem območju, kjer ima narava prednost pred človekom, sicer ne morejo prepovedati, saj gre za ustavno pravico posameznika.
Pred petimi meseci, konec januarja, se je s strmega pobočja klifa na območju Mesečevega zaliva pod strunjanskim križem, natančneje na območju Ronka, ponoči zgodil največji podor kamenja in flišnate obale v zadnjih desetletjih. Po oceni stroke se je zrušilo več sto kubičnih metrov materiala, lahko celo več, saj je količino težko natančno opredeliti, navajajo. Skalovje in kamenje je padalo na obalo, kjer se prav v poletni sezoni brezskrbno sonči veliko ljudi.
Geologi naravoslovnotehniške fakultete iz Ljubljane pa so, pozor, napovedali vnovično veliko krušenje! Temu velja pripisati še posebno pozornost, saj se to do zdaj še ni zgodilo: »Kamen velikosti oreha, ki se zvali z višine 80 metrov ali manj, je lahko usoden,« opozarja Smrekar. Iz študije izhaja, da so najnevarnejši odseki obrnjeni na sever, rtič Strunjan in rt Ronek: »Del, kjer je prišlo do podora, je torej še vedno labilen. Obstaja večji segment, ki se bo v kratkem rušil, razpoka je namreč precej velika.«
Z besedo klif označujemo zelo strmo, vertikalno in včasih tudi previsno steno, sestavljeno iz kamnin ali nevezanih sedimentov, na stiku kopnega in morja. Strunjanski klif kot večino obalne regije in celotno območje Krajinskega parka Strunjan gradijo flišne kamnine srednje eocenske starosti. Fliš ni ena sama kamnina, ampak ciklično zaporedje več kamnin, ki so nastale pred 40 milijoni let v globokem morju, so zapisali na spletni strani strunjanskega krajinskega parka.
Direktor parka nam je povedal še, da sicer nimajo instrumenta, s katerim bi šteli obiskovalce, pomagajo pa si s posrednimi kazalniki, kot so zasedenost osrednjega parkirišča pri strunjanski plaži, zasedenost hotelskih zmogljivosti pa tudi vtis iz vsakodnevnega nadzora parka in morja. In splošni vtis je, da je obiskovalcev strunjanskega parka vse več, že čez 400.000 na leto. Največ jih imajo prav zdaj, med junijem in avgustom. Letos bo ljudi, meni Smrekar, še več, če seveda ne bo poslabšanja razmer in ukrepov zaradi zajezitve koronavirusne bolezni.
»Ker ljudje manj potujemo in zaradi finančne pomoči v obliki bonov, zlasti med vikendi zaznavamo izrazito povečan obisk,« pravi Smrekar in doda, da je v parku letos še več domačih gostov, okoli 90 odstotkov. Nekaj je Italijanov, Avstrijcev, Slovakov in Nemcev.
Natančno število obiskovalcev divje plaže, med katerimi je največ enodnevnih turistov, je težko oceniti, pravi Smrekar, a je obisk med zadnjimi vikendi veliko večji, tudi plovil je več. V špicah so jih na območju Belih skal našteli tudi 400: »Pritisk obiskovalcev je za nas velik. Masovni turizem pa je izziv, ker s seboj prinaša ogromno tveganja in nevarnosti.«
V načrtu nimajo posebnih ukrepov zaradi podora, pojasnjuje sogovornik.
Predeli Mesečevega zaliva, ki so posebno nevarni, so označeni z rumeno, oranžno in rdečo barvo. Rumena simbolizira srednjo ogroženost, oranžna visoko, rdeča pa zelo visoko. Vse potrebne informacije, vključno z zgibanko Previdno, klif se ruši, so na voljo v Centru za obiskovalce na strunjanskih solinah, kjer sta na ogled tudi razstava o parku in film, ali pa na spletni strani parkstrunjan.si.volorestia.
Z vladno uredbo iz leta 2009 je med drugim prepovedano posegati v klif, spreminjati naravne procese, odnašati material z obale in podobno: »Obiskovalci morajo vedeti, da so na nevarnem območju, da se kopajo na lastno odgovornost. Upoštevati je treba varnostna priporočila in se teh območij izogibati.« Ljudje naj se tam ne sončijo in ne sprehajajo, znova opozarja. Območja, ki so relativno varna, so poraščena in pogozdena, a nesreča se lahko zgodi kjer koli. Na tamkajšnjem območju prihaja do poškodb, kot so zvini in zlomi, a te se lahko zgodijo kjer koli, drugih nesreč pa k sreči ni bilo. Na obrobju parka, pod klifom na območju Pacuga, je turistki pred leti na nogo padel kamen in ji poškodoval stopalo. Zaradi pomanjkljivih oznak je dobila odškodnino, a tistega območja ne upravlja strunjanski park.
Največji podor zadnjih desetletij
Nevarnost se je zaradi letošnjega velikega podora še povečala. Prepadne stene in prodna obala ob vznožju so prepuščeni volji narave, in krušenje klifa, ki je z naravno obalo dolg štiri kilometre, se sicer dogaja vse leto, a podora, kot se je zgodil letošnjo zimo, ne pomnijo. Na ogorčenje direktorja parka Roberta Smrekarja pa nekateri tjakaj na organizirane izlete vodijo celo otroke. Obiskov na tem zavarovanem območju, kjer ima narava prednost pred človekom, sicer ne morejo prepovedati, saj gre za ustavno pravico posameznika.
80 metrov je visok Strunjanski klif.
Pred petimi meseci, konec januarja, se je s strmega pobočja klifa na območju Mesečevega zaliva pod strunjanskim križem, natančneje na območju Ronka, ponoči zgodil največji podor kamenja in flišnate obale v zadnjih desetletjih. Po oceni stroke se je zrušilo več sto kubičnih metrov materiala, lahko celo več, saj je količino težko natančno opredeliti, navajajo. Skalovje in kamenje je padalo na obalo, kjer se prav v poletni sezoni brezskrbno sonči veliko ljudi.
Na lastno odgovornost FOTO: BORIS ŠULIGOJ
Z besedo klif označujemo zelo strmo, vertikalno in včasih tudi previsno steno, sestavljeno iz kamnin ali nevezanih sedimentov, na stiku kopnega in morja. Strunjanski klif kot večino obalne regije in celotno območje Krajinskega parka Strunjan gradijo flišne kamnine srednje eocenske starosti. Fliš ni ena sama kamnina, ampak ciklično zaporedje več kamnin, ki so nastale pred 40 milijoni let v globokem morju, so zapisali na spletni strani strunjanskega krajinskega parka.
Direktor parka nam je povedal še, da sicer nimajo instrumenta, s katerim bi šteli obiskovalce, pomagajo pa si s posrednimi kazalniki, kot so zasedenost osrednjega parkirišča pri strunjanski plaži, zasedenost hotelskih zmogljivosti pa tudi vtis iz vsakodnevnega nadzora parka in morja. In splošni vtis je, da je obiskovalcev strunjanskega parka vse več, že čez 400.000 na leto. Največ jih imajo prav zdaj, med junijem in avgustom. Letos bo ljudi, meni Smrekar, še več, če seveda ne bo poslabšanja razmer in ukrepov zaradi zajezitve koronavirusne bolezni.
»Ker ljudje manj potujemo in zaradi finančne pomoči v obliki bonov, zlasti med vikendi zaznavamo izrazito povečan obisk,« pravi Smrekar in doda, da je v parku letos še več domačih gostov, okoli 90 odstotkov. Nekaj je Italijanov, Avstrijcev, Slovakov in Nemcev.
Dobila odškodnino
Natančno število obiskovalcev divje plaže, med katerimi je največ enodnevnih turistov, je težko oceniti, pravi Smrekar, a je obisk med zadnjimi vikendi veliko večji, tudi plovil je več. V špicah so jih na območju Belih skal našteli tudi 400: »Pritisk obiskovalcev je za nas velik. Masovni turizem pa je izziv, ker s seboj prinaša ogromno tveganja in nevarnosti.«
V načrtu nimajo posebnih ukrepov zaradi podora, pojasnjuje sogovornik.
Predeli Mesečevega zaliva, ki so posebno nevarni, so označeni z rumeno, oranžno in rdečo barvo. Rumena simbolizira srednjo ogroženost, oranžna visoko, rdeča pa zelo visoko. Vse potrebne informacije, vključno z zgibanko Previdno, klif se ruši, so na voljo v Centru za obiskovalce na strunjanskih solinah, kjer sta na ogled tudi razstava o parku in film, ali pa na spletni strani parkstrunjan.si.volorestia.
Z vladno uredbo iz leta 2009 je med drugim prepovedano posegati v klif, spreminjati naravne procese, odnašati material z obale in podobno: »Obiskovalci morajo vedeti, da so na nevarnem območju, da se kopajo na lastno odgovornost. Upoštevati je treba varnostna priporočila in se teh območij izogibati.« Ljudje naj se tam ne sončijo in ne sprehajajo, znova opozarja. Območja, ki so relativno varna, so poraščena in pogozdena, a nesreča se lahko zgodi kjer koli. Na tamkajšnjem območju prihaja do poškodb, kot so zvini in zlomi, a te se lahko zgodijo kjer koli, drugih nesreč pa k sreči ni bilo. Na obrobju parka, pod klifom na območju Pacuga, je turistki pred leti na nogo padel kamen in ji poškodoval stopalo. Zaradi pomanjkljivih oznak je dobila odškodnino, a tistega območja ne upravlja strunjanski park.
