RAZSTAVA
Plečnik ustvarjal tudi v kuhinji in spalnici
V arhitektovi hiši so odprli razstavo, navdihnjeno z njegovim delom. Študentje so si pomagali tudi s 3D-tiskalnikom.
Odpri galerijo
Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom navdihnil študente in študentke naravoslovnotehniške fakultete, rezultat tega navdiha pa je razstava, ki so jo konec maja odprli v arhitektovi hiši v Trnovem v Ljubljani.
Odgovor na vprašanje, kakšen navdih lahko mladim danes pomeni Plečnikov ustvarjalni opus, razkrivajo na razstavi Plečnik kot navdih.
Razstava je rezultat večletnega interdisciplinarnega projekta, znotraj katerega so študentke in študenti NTF pri različnih predmetih sodelovali s Plečnikovo hišo, pri njihovem delu pa so jih navdihovali Plečnikovi znani in manj znani projekti, skice, načrti ter njegovo osebno življenje, nekatere kaprice in razvade. Na razstavi sta predstavljena celoten proces kreativnega dela študentov in izbor prototipov izdelkov – nakita, embalaže, majic in replik –, ki so nastali v sodobnih materialih in s sodobno tehnologijo.
Študentke in študenti oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje – katedre za informacijsko in grafično tehnologijo ter katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil – so na podlagi širši javnosti neznanih Plečnikovih del iz muzejske zbirke ustvarjali svoje izdelke z uporabo sodobne informacijske in grafične tehnologije.
»Pri svojem delu so se študenti spopadli z izzivi, kako spodbuditi prenos arhitekturne dediščine na področje oblikovanja sodobnega nakita, kakšna embalaža, tudi ekološko vzdržna, pritiče unikatnim izdelkom, zakaj je pri oblikovanju turističnih spominkov – majic – treba razmišljati tudi o njihovi uporabni vrednosti in končni ceni ter kako z uporabo 3D-tehnologije lahko prispevajo k ohranjanju in promociji kulturne dediščine,« so o izhodiščih študentov povedali mentorji na fakulteti Karin Košak, Klementina Možina, Deja Muck, Gregor Franken, Diana Gregor Svetec, Tanja Nuša Kočevar in Matej Pivar.
Nastali so raznoliki izdelki, ki na različne načine interpretirajo Plečnikovo življenje in delo: npr. izvirna in humorna Plečnikova portreta krasita majici, Plečnikove skice ornamentov so svoje mesto našle na premišljeno oblikovani embalaži, ki je navdih iskala tudi v arhitektovi razvadi – kajenju (embalaža za nakit v obliki cigaretne škatlice ali škatlice za vžigalice), oblikovan 3D-nakit je svoje izhodišče našel tudi v Plečnikovih kelihih in fasadi Plečnikove hiše (uhani in broška), z uporabo 3D-skeniranja in 3D-tiska pa so nastale natančne replike različnih Plečnikovih glinastih modelčkov.
»Za polno razumevanje Plečnikove arhitekture moramo poznati tudi izvor njegovih idej in domišljijskih podob,« pravita Ana Porok in Katja Ogrin iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML). »Arhitektov dom v Trnovem nam ponuja pravi vpogled v njegov notranji svet, in sicer tako, da se da vanj tudi vživeti. Plečnik si je tu postopoma zgradil idealni svet po svoji meri in prepričanju; tu je dobil potrebni mir za razmišljanje pa tudi spodbudo za nove ideje.«
Njegov pristop do naloge je bil izrazito raziskovalen, zaradi česar je nenehno ustvarjal, preverjal in iskal nove rešitve, dodajata sodelavki MGML: »Težko se je odločal za pravo, gnetel je zamisli, jih odlagal in hranil, da bi jih ob primerni priložnosti razvijal naprej in uporabil pri drugih nalogah. Zanj je bil najpomembnejši prostor risalnica, kjer je lahko razvijal svoje zamisli, jih skiciral in prenašal v načrte, tako na fakulteti kot doma v delovni sobi, spalnici ali kuhinji, saj si je v vsakem prostoru ustvaril primeren kotiček za delo. Hišo je sam poimenoval kar poskusna topla greda, saj se je marsikateri arhitekturni eksperiment pozneje izkazal za pravo rešitev pri nadaljnjem delu.«
Odgovor na vprašanje, kakšen navdih lahko mladim danes pomeni Plečnikov ustvarjalni opus, razkrivajo na razstavi Plečnik kot navdih.
Razstava je rezultat večletnega interdisciplinarnega projekta, znotraj katerega so študentke in študenti NTF pri različnih predmetih sodelovali s Plečnikovo hišo, pri njihovem delu pa so jih navdihovali Plečnikovi znani in manj znani projekti, skice, načrti ter njegovo osebno življenje, nekatere kaprice in razvade. Na razstavi sta predstavljena celoten proces kreativnega dela študentov in izbor prototipov izdelkov – nakita, embalaže, majic in replik –, ki so nastali v sodobnih materialih in s sodobno tehnologijo.
Kelih pretopili v nakit
Študentke in študenti oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje – katedre za informacijsko in grafično tehnologijo ter katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil – so na podlagi širši javnosti neznanih Plečnikovih del iz muzejske zbirke ustvarjali svoje izdelke z uporabo sodobne informacijske in grafične tehnologije.
»Pri svojem delu so se študenti spopadli z izzivi, kako spodbuditi prenos arhitekturne dediščine na področje oblikovanja sodobnega nakita, kakšna embalaža, tudi ekološko vzdržna, pritiče unikatnim izdelkom, zakaj je pri oblikovanju turističnih spominkov – majic – treba razmišljati tudi o njihovi uporabni vrednosti in končni ceni ter kako z uporabo 3D-tehnologije lahko prispevajo k ohranjanju in promociji kulturne dediščine,« so o izhodiščih študentov povedali mentorji na fakulteti Karin Košak, Klementina Možina, Deja Muck, Gregor Franken, Diana Gregor Svetec, Tanja Nuša Kočevar in Matej Pivar.
Nastali so raznoliki izdelki, ki na različne načine interpretirajo Plečnikovo življenje in delo: npr. izvirna in humorna Plečnikova portreta krasita majici, Plečnikove skice ornamentov so svoje mesto našle na premišljeno oblikovani embalaži, ki je navdih iskala tudi v arhitektovi razvadi – kajenju (embalaža za nakit v obliki cigaretne škatlice ali škatlice za vžigalice), oblikovan 3D-nakit je svoje izhodišče našel tudi v Plečnikovih kelihih in fasadi Plečnikove hiše (uhani in broška), z uporabo 3D-skeniranja in 3D-tiska pa so nastale natančne replike različnih Plečnikovih glinastih modelčkov.
»Za polno razumevanje Plečnikove arhitekture moramo poznati tudi izvor njegovih idej in domišljijskih podob,« pravita Ana Porok in Katja Ogrin iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML). »Arhitektov dom v Trnovem nam ponuja pravi vpogled v njegov notranji svet, in sicer tako, da se da vanj tudi vživeti. Plečnik si je tu postopoma zgradil idealni svet po svoji meri in prepričanju; tu je dobil potrebni mir za razmišljanje pa tudi spodbudo za nove ideje.«
Nastali so raznoliki izdelki, ki na različne načine interpretirajo Plečnikovo življenje in delo.
Njegov pristop do naloge je bil izrazito raziskovalen, zaradi česar je nenehno ustvarjal, preverjal in iskal nove rešitve, dodajata sodelavki MGML: »Težko se je odločal za pravo, gnetel je zamisli, jih odlagal in hranil, da bi jih ob primerni priložnosti razvijal naprej in uporabil pri drugih nalogah. Zanj je bil najpomembnejši prostor risalnica, kjer je lahko razvijal svoje zamisli, jih skiciral in prenašal v načrte, tako na fakulteti kot doma v delovni sobi, spalnici ali kuhinji, saj si je v vsakem prostoru ustvaril primeren kotiček za delo. Hišo je sam poimenoval kar poskusna topla greda, saj se je marsikateri arhitekturni eksperiment pozneje izkazal za pravo rešitev pri nadaljnjem delu.«