Plečnikov most zaprt, a ne zaradi bobrov

KOSTANJEVICA NA KRKI – »Za vse pa le niso krivi bobri,« je na vprašanje, ali naj bi kostanjeviški Tercijalski most, ki je nastal po zasnovi znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, res načeli bobri in so ga zato morali zapreti, odgovoril Stanislav Rostohar z občine Kostanjevica na Krki. Na eni strani se je namreč nevarno povesil, a nosilnih stebrov očitno niso načeli bobri, ki so na rečnih bregovih Krke v dolenjskih Benetkah še kako aktivni, lotili so se na primer celo lesenega čolna. Močne hrastove stebre, ki so na suhem, je načel zob časa. Zaradi varnosti je zdaj most zaprt, za to potezo pa so se na občini odločili pred dnevi, tako da je bil na pustno nedeljo že neprehoden, saj bi bil lahko zaradi številnih obiskovalcev hitro preobremenjen.



Most ima zanimivo zgodovino. Idejno zasnovo je izdelal Plečnik, ki je na daljavo iz Ljubljane sodeloval tudi pri odločitvi o lokaciji. Postavili so ga v zimi med letoma 1955 in 1956, za gradnjo so uporabili les nosilcev zapuščene gozdarske vlečnice, ki so jo gozdarji uporabljali za transport lesa z Gorjancev v dolino. Kakšni dve desetletji je služil svojemu namenu, po njem so hodili pešci, se vozili kolesarji, bil je tudi priljubljeno zbirališče mladih in starih. Ker je kljub popravilom počasi propadal, so ga leta 1978 zaprli, pred dvema desetletjema pa so ga znova obnovili.

Povezan s Kostanjevico

Arhitekt Plečnik sicer nikoli ni bil v Kostanjevici, to dolenjsko pokrajino je poznal predvsem s fotografij. Na Kostanjevico ga je vezalo prijateljevanje z domačinko Emilijo Fon, magistro farmacije, ki je tu vodila lastno lekarno. Med Plečnikom in Fonovo se je spletlo izjemno bogato pisemsko razmerje, ki je trajalo kar četrt stoletja, več kot 300 pisem hrani Arhitekturni muzej Ljubljana. Sprva sta kramljala o vsakdanjem življenju, Emilija mu je v Ljubljano pošiljala tudi drobne pozornosti, povabilo v Ljubljano pa je očitno v njej vzbudilo upanje v kaj več kot le prijateljstvo. A Plečnik se je očitno ustrašil njenih načrtov o poroki, zato je za dve leti prekinil stike z njo. Potem je ona znova navezala stik z velikim mojstrom evropske arhitekture, prosila ga je namreč za nov načrt.
Plečnik je v dolenjskih Benetkah pustil svoj arhitekturni pečat. Fonova je pri njem naročila izdelavo ciborija za cerkev sv. Jakoba, zasnoval je prostore njene lekarne, ukvarjal se je z ureditvijo okolice slinovške cerkve in obnovo cerkve, razvil je embleme kostanjeviške meščanske skupnosti, grb, dopisni papir z glavo in ovojnico. Izdelal je ex libris in nalepko Emilijine lekarne sv. Miklavža. Zasnoval je tudi nekaj nagrobnikov na kostanjeviškem pokopališču ter družinski grob Fonovih, kjer zdaj leži Emilija Fon, najbolj znan pa je gotovo Tercijalski most.

V kratkem obnova

»Tercijalski most je bil že lani v občinskem proračunu predviden za obnovo, a v obilici drugih naložb je zmanjkalo denarja zanj,« je povedal Stanislav Rostohar, višji svetovalec za gospodarsko infrastrukturo, urejanje prostora in varstvo okolja na občini Kostanjevica na Krki, in dodal, da zdaj že čakajo ponudbe za obnovo mostu, ki je pomemben povezovalni most za pešce, odkar je na drugi strani mesta avtobusna postaja. Ali bo šlo le za nujno sanacijo ali temeljito obnovo, v tem trenutku še ni najbolj jasno, vse se namreč začne in konča pri denarju.


Sicer pa mora občina Kostanjevica skrbeti kar za pet lesenih mostov, trije so namenjeni prometu, dva le pešcem in kolesarjem. Oba velika mosta bodo morali znova obnoviti. Južni bo potreben temeljite obnove, v kratkem bodo pripravili popis del.
A kljub temu Rostohar prizna, da bobri vplivajo na stanje mostov v mestu. Populacija teh glodavcev se na Dolenjskem iz leta v leto povečuje in njihovo vztrajno podiranje drevja ob Krki se kaže tudi v naplavinah. »Včasih so po Krki priplavale drobnejše veje in so se same speljale pod mostovi, zdaj pa Krka prinaša cela debla, tudi debela. Če se ne ustavijo na Tercijalskem mostu, se pa na južnem. Včasih smo morali mostove s pomočjo tovornjaka z žerjavom čistiti trikrat na leto, zdaj jih moramo včasih celo dvakrat na mesec, pri čiščenju Tercijalskega mostu pa se moramo pomagati z gasilci in čolnom, saj z žerjavom ne moremo blizu,« je izpostavil sogovornik.