Plesali so s padali (VIDEO)

Sonce je v nedeljo zjutraj veliko obetalo, a se živo srebro tudi proti poldnevu kar ni hotelo dvigniti. Vremenski portali so za Obalo kazali 10 stopinj Celzija, a zraven je bil narisan znak za veter. In res je bilo tako. Morje je valovilo z 20 vozli, kar je za jadralce že precej, za drzne kajtarje pa so to naravnost rajske razmere. Čaroben pogled se je razprostiral na pisana padala, ki so poplesovala pod nebom in vlekla navdušene kajtarje prek gladine.

Vijoličasta, črna, modra, rumena, rdeča padalca so se zdela kar nekako premajhna, da bi lahko 80 kilogramov težkega možakarja dvignila dvajset metrov v nebo in ga rahlo spustila nazaj na gladino. Prav takim prizorom smo bili priča gledalci na obali.

Drvel je proti nam kajtar z modrim padalom in po šolsko rezal valove pod kotom 45 stopinj, se bolj in bolj približeval, nato pa kakih 30 ali 40 metrov od prvih kamnov z obema rokama zategnil kajt, ga obrnil, da je ta zajel zrak v drugi smeri, njega pa je dvignilo 20 metrov v nebo. Že naslednji trenutek je z desko spet zarezal v valove in oddrsel na odprto.



In kaj je kajtanje? Angleško kite (kajt) pomeni dobesedno zmaj. Kajtanje je pravzaprav vodno zmajarstvo na deski ali deskanje na vodi s pomočjo zmaja oz. padalca, ki s pomočjo vetra vleče deskarja prek valov. Kajtarji uporabljajo dva izraza: kiteboarding ali kitesurfing. Prvi poskusi modernega kajtanja so se začeli v sedemdesetih. Idejni začetnik naj bi bil Nizozemec Gijsbertus Adrianus Panhuise, ki je leta 1977 prvi zavaroval patent, komercialno zanimiv kajt pa sta izumila Francoza, brata Bruno in Dominique Legaignoux.

Nato se je hitro razvilo in danes je na svetu okoli dva milijona kajtarjev, industrija pa na leto proda vsaj 150.000 kajtov.

In Slovenci, če verjamete ali ne, smo eni najboljših na svetu. V nedeljo smo v Izoli srečali svetovnega prvaka Tonija Vodiška, ki je leta 2019 zmagal v svetovnem pokalu. Od štirih tekem v Italiji in na Kitajskem je dobil tri in tako osvojil prvo mesto, naslednje leto je postal še evropski prvak. Kajta že od mladih nog: »Moj trener je kar oče Rajko.« Ta je sicer eden začetnikov kajtanja pri nas. Vodišek pravi, da lahko kajta vsak, ki je psihofizično pripravljen: »Glede starosti ni omejitev. V Italiji srečujem 81-letnega kajtarja, ki z lahkoto upravlja padalo in drsi po morju.« Družina je povsem kajtarska, saj se s tem športom ukvarja tudi Tonijeva sestra Marina. In kaj jima je cilj? »Nastopiti na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024!«



Kot rečeno je v Izoli v nedeljo pihalo 20 vozlov. »Od moči vetra je odvisno, katero padalo bomo uporabili, od trojke do dvajsetice in še večje. Večja je številka, večje je padalo. Sam zmorem kajtati že pri štirih vozlih,« zaključi Vodišek.