OHRANJANJE STARIH OBIČAJEV
Pletejo košare in pomagajo ljudem v stiski
Aktivisti društva Krdebač ohranjajo kulturno dediščino: izdelujejo gajžjake, sirkove in brezove metle.
Odpri galerijo
Lahko so čudovit okras, zlasti v kombinaciji z rožami. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal
Še preden so leta 2015 ustanovili Društvo Krdebač, ki šteje približno 50 članic in članov s širšega območja Slovenskih goric, so zlasti med božično-novoletnimi prazniki izdelovali krdebače iz vej, palice za tepežkanje, ki so jih ponudili občanom v zameno za prostovoljne prispevke, slednje vedno darujejo v dobrodelne namene. Izdelujejo tudi gajžjake (palica za bič) za pomoč pri usmerjanju živine in konj, zaslužek pa gre prav tako za pomoč ljudem v socialni stiski. Člani društva in drugi domačini so se pred dnevi na Peščenem Vrhu, kjer domuje društvo, poleg izdelovanja krdebač in gajžjakov ter sirkovih in brezovih metel učili pletenja košev ter izdelave rožic iz žice in sukanca. Najprej so pripravljali pintovec, kot v tistih krajih rečejo vrbovim šibam, uporabili pa so jih za pletenje krdebačev in korpov (košar).
Društvo predvsem skrbi za ohranjanje starih običajev in navad, že vrsto let pa z različnimi akcijami in dejavnostmi zbira prostovoljne prispevke in tako pomaga ljudem, ki težko živijo. Tako je bilo tudi tokrat, pletli so gajžjake in koše iz šibja. Število udeležencev je bilo zaradi epidemije in ukrepov NIJZ žal omejeno, je povedala predsednica društva Mateja Šalamun in dodala, da so pred leti imeli tudi mentorja, mojstra za pletenje košev Ivana Simoniča iz Voličine, ki jim je pokazal tudi, kako se pripravi šibje, ki so ga nabirali po vsej občini Cerkvenjak, kakšno orodje je potrebno za delo, kako se uporablja. Kar veliko so se naučili, saj ne želijo, da bi to staro zanimivo opravilo zamrlo.
»Znanje za pletenje korpov sem dobil od očeta, on pa od mojega dedka, rad bi ga prenesel na mlade, a niso ravno zainteresirani. Pletem korpe, pletenice za vinske steklenice, košare za veliko noč. Če govorimo o košari, je treba najprej narediti križ, ki služi kot dno, nato pa se spleta višje s tako imenovanimi vitrami – na dve polovici razklanimi šibami. Za izdelavo ene košare, od priprave materiala do pletenja, potrebujem od šest do sedem ur. Pintovec, ki ga uporabljam, mora biti svež, saj se sicer lomi. Največ delam pozimi, ko je več časa, saj imam doma kmetijo, ki zahteva veliko dela,« je dejal član društva Boštjan Simonič iz Andrencev.
Podpredsednik društva Mirko Kozar nam je zaupal, da so v minulih letih pomagali številnim posameznikom, družinam, gasilskim in drugim društvom, tudi družini iz Cerkvenjaka, ki živi v izjemno težkih razmerah, na robu revščine, uredili so jim sanitarije in kopalnico ter nabavili nujno potrebni pralni stroj, in prizadetim v poplavah v Železnikih. »V zadnjih letih je nekoliko manj večjih dobrodelnih akcij, še vedno pa izdelujemo krdebače, prostovoljne prispevke od prodaje pa porabimo za delovanje društva. Naše poslanstvo ostaja isto – pomoč vsem, ki so je potrebni,« pove Kozar, pobudnik in ustanovitelj društva, ki je spomnil, da so se prvič zbrali leta 2004, ko je potres z magnitudo 9,1 prizadel območje zahodno od otoka Sumatra in sprožil cunami, ki je poplavil obalna območja Indonezije, Šrilanke, Indije, Tajske in drugih držav. »V tistem času sem bil aktiven v malem nogometu in sem organiziral prvi dobrodelni turnir 30 ekip. Takrat smo v Indonezijo poslali 300.000 tolarjev pomoči. Kmalu smo začeli plesti krdebače, takrat še v sklopu drugega društva.«
Kot je dejala Šalamunova, so dejavni vse leto. Tudi njim je ponagajala korona, a se znajdejo in načrte, tudi v sodelovanju z drugimi društvi in aktivisti, realizirajo. Pred veliko nočjo se odpravijo v gozd in naberejo kresno gobo, jo posušijo in za praznik prižgejo pred cerkvijo, ogenj pa člani ponesejo v posamezne domove in pokadijo hišo. Vsako leto organizirajo pohod s Peščenega Vrha do Lübe vodice oziroma arheološkega parka, organizirajo tudi čistilno akcijo. »V času občinskega praznika priredimo rimski tabor, ki običajno traja tri dni. Tam preživimo tudi noči, brez elektrike, v opremi Rimljanov,« pove Šalamunova, ki je nanizala še obsežen plan dejavnosti društva, kot so enodnevna ekskurzija, trgatev potomke Johanezove trte, ki je zasajena na Peščenem Vrhu, kostanjev piknik pa rimsko martinovanje in miklavževanje za najmlajše. Decembra pletejo krdebače, do 150 jih naredijo, sodelujejo na božično-novoletnem sejmu in se peš z baklami odpravijo k polnočnici. »Če bodo razmere dopuščale, bomo letos izvedli še trganje in ličkanje koruze na star način. Povabili so nas k sodelovanju pri Vilinskem mestu v Mariboru, odzvali pa se bomo tudi na morebitno povabilo Štajerskega inovacijskega centra Maribor, ki je v Cerkvenjaku postavil kozolec, toplar. Sicer pa imamo še več idej, zlasti želimo otroke zvabiti izpred računalnikov na kakšne delavnice,« sklene Šalamunova.
Društvo predvsem skrbi za ohranjanje starih običajev in navad, že vrsto let pa z različnimi akcijami in dejavnostmi zbira prostovoljne prispevke in tako pomaga ljudem, ki težko živijo. Tako je bilo tudi tokrat, pletli so gajžjake in koše iz šibja. Število udeležencev je bilo zaradi epidemije in ukrepov NIJZ žal omejeno, je povedala predsednica društva Mateja Šalamun in dodala, da so pred leti imeli tudi mentorja, mojstra za pletenje košev Ivana Simoniča iz Voličine, ki jim je pokazal tudi, kako se pripravi šibje, ki so ga nabirali po vsej občini Cerkvenjak, kakšno orodje je potrebno za delo, kako se uporablja. Kar veliko so se naučili, saj ne želijo, da bi to staro zanimivo opravilo zamrlo.
Najprej je treba pripraviti veje.
»Znanje za pletenje korpov sem dobil od očeta, on pa od mojega dedka, rad bi ga prenesel na mlade, a niso ravno zainteresirani. Pletem korpe, pletenice za vinske steklenice, košare za veliko noč. Če govorimo o košari, je treba najprej narediti križ, ki služi kot dno, nato pa se spleta višje s tako imenovanimi vitrami – na dve polovici razklanimi šibami. Za izdelavo ene košare, od priprave materiala do pletenja, potrebujem od šest do sedem ur. Pintovec, ki ga uporabljam, mora biti svež, saj se sicer lomi. Največ delam pozimi, ko je več časa, saj imam doma kmetijo, ki zahteva veliko dela,« je dejal član društva Boštjan Simonič iz Andrencev.
Podpredsednik društva Mirko Kozar nam je zaupal, da so v minulih letih pomagali številnim posameznikom, družinam, gasilskim in drugim društvom, tudi družini iz Cerkvenjaka, ki živi v izjemno težkih razmerah, na robu revščine, uredili so jim sanitarije in kopalnico ter nabavili nujno potrebni pralni stroj, in prizadetim v poplavah v Železnikih. »V zadnjih letih je nekoliko manj večjih dobrodelnih akcij, še vedno pa izdelujemo krdebače, prostovoljne prispevke od prodaje pa porabimo za delovanje društva. Naše poslanstvo ostaja isto – pomoč vsem, ki so je potrebni,« pove Kozar, pobudnik in ustanovitelj društva, ki je spomnil, da so se prvič zbrali leta 2004, ko je potres z magnitudo 9,1 prizadel območje zahodno od otoka Sumatra in sprožil cunami, ki je poplavil obalna območja Indonezije, Šrilanke, Indije, Tajske in drugih držav. »V tistem času sem bil aktiven v malem nogometu in sem organiziral prvi dobrodelni turnir 30 ekip. Takrat smo v Indonezijo poslali 300.000 tolarjev pomoči. Kmalu smo začeli plesti krdebače, takrat še v sklopu drugega društva.«
Uporabili so pintovec, kot v tistih krajih rečejo vrbovim šibam.
Kot je dejala Šalamunova, so dejavni vse leto. Tudi njim je ponagajala korona, a se znajdejo in načrte, tudi v sodelovanju z drugimi društvi in aktivisti, realizirajo. Pred veliko nočjo se odpravijo v gozd in naberejo kresno gobo, jo posušijo in za praznik prižgejo pred cerkvijo, ogenj pa člani ponesejo v posamezne domove in pokadijo hišo. Vsako leto organizirajo pohod s Peščenega Vrha do Lübe vodice oziroma arheološkega parka, organizirajo tudi čistilno akcijo. »V času občinskega praznika priredimo rimski tabor, ki običajno traja tri dni. Tam preživimo tudi noči, brez elektrike, v opremi Rimljanov,« pove Šalamunova, ki je nanizala še obsežen plan dejavnosti društva, kot so enodnevna ekskurzija, trgatev potomke Johanezove trte, ki je zasajena na Peščenem Vrhu, kostanjev piknik pa rimsko martinovanje in miklavževanje za najmlajše. Decembra pletejo krdebače, do 150 jih naredijo, sodelujejo na božično-novoletnem sejmu in se peš z baklami odpravijo k polnočnici. »Če bodo razmere dopuščale, bomo letos izvedli še trganje in ličkanje koruze na star način. Povabili so nas k sodelovanju pri Vilinskem mestu v Mariboru, odzvali pa se bomo tudi na morebitno povabilo Štajerskega inovacijskega centra Maribor, ki je v Cerkvenjaku postavil kozolec, toplar. Sicer pa imamo še več idej, zlasti želimo otroke zvabiti izpred računalnikov na kakšne delavnice,« sklene Šalamunova.
