Pleterski menihi premagali naravo

Številnim sadjarjem v Sloveniji bo letošnja pomlad najbolj ostala v spominu predvsem po zelo nizkih temperaturah. V eni ali dveh nočeh so lahko ostali brez večine letošnjega pridelka. Razen če so se dobro pripravili oziroma se lotili tako imenovanega oroševanja. Gre za postopek, zelo znan in uporabljen med sadjarji, s katerim se celoten sadovnjak pokrije z umetno ustvarjenim dežjem. Predpogoj za to je napeljan namakalni sistem za oroševanje, sicer v sadovnjaku ni možno poustvariti dežja. Ob negativnih temperaturah se dodana voda ohlaja, zmrzuje in se nalaga po vseh delih rastline. S stalnim dodajanjem vode, ki zmrzuje, pa se sprošča toliko toplote, da temperatura ledu ne pade pod ledišče in ostanejo plodiči ali plodnice, ki so pokriti z ledom, nepoškodovani.



Tega postopka so se letos med drugim lotili v Kartuziji Pleterje, edini še živeči skupnosti kartuzijanov v Sloveniji, saj so na vsak način želeli zavarovati svoje hruške, brez katerih ne bi mogli izdelati za njih enega izmed najbolj znanih proizvodov pleterske hruške v naravnem hruškovem žganju. Gre za izdelek, ki je, kot nam potrdi dolgoletni ekonom kartuzije Jože Simončič, med najbolj priljubljenimi prodajnimi proizvodi pri obiskovalcih Kartuzije Pleterje. S posebno protislansko zaščito oziroma oroševanjem jim je uspelo zaščititi 10.000 hrušk. Na male plodiče so že zvezali posebne steklenice, ki so jih zaščitili pred močnimi sončnimi žarki, da se plod ne bi pregrel. Seveda je treba pustiti naravi, da naredi svoje, in ko bo plod oziroma hruška dovolj zrela, jo bodo skupaj s steklenico odtrgali, nato s posebnimi ščetkami ročno očistili ter vse skupaj zalili s hruškovim žganjem.




 

Z bližnjicami se izgubi zgodba

Simončič nam pove, da letošnja letina ne bo rekordna, bo pa zadovoljiva. V najboljših časih so pridelali tudi po 15.000 pleterskih hrušk v žganju. Sogovornik poudarja, da gre vse od prvega do zadnjega koraka izključno za ročno delo. To pa, kot nadaljuje, kupci zelo cenijo. Razloži nam, da nekateri sadjarji pri ustekleničenju hrušk uporabijo tudi bližnjice. In sicer pri obiranju plodov izberejo najlepše med njimi, nato pa jih vstavijo v steklenice, ki imajo dno z navojem. Ko jih napolnijo z žganjem, dno le namestijo na steklenice in jih zalepijo. Simončič razloži, da razlike med takšnimi izdelki in izdelki iz kartuzije, kar se tiče vsebine, pogosto ni. Je pa res, da se s takšnimi bližnjicami izgubi »cel štos, cela zgodba«. »Povsem druga zgodba je, ko človek vidi, da hruška zraste v steklenici in da steklenica ni zalepljena oziroma štukana,« razloži. Doda, da ko so pred leti na trg prišli izdelki, narejeni po takšnih bližnjicah, so ljudje začeli manj povpraševati po njihovih pleterskih hruškah v žganju. A k sreči so po dveh oziroma treh letih spet začeli prepoznavati vrednost tovrstnih proizvodov, kar je pomenilo, da so v Kartuziji Pleterje spet zaznali večje povpraševanje.



Epidemija novega koronavirusa je prizadela tudi Kartuzijo Pleterje. »Dela je bilo veliko, a prihodkov nobenih,« na kratko mesece opiše Simončič. Pri čemer spomni, da so nekaj denarja dobili prek spletne prodaje, kjer poleg pleterske hruške ponujajo tudi naravna žganja iz jabolk, sliv ter brinovih jagod. Pohvalijo se lahko z vini, čebeljimi pridelki, jabolčnimi sokom ter knjigami. »Nekaj novih strank smo v tem času le dobili,« se pohvali sogovornik in doda, da so zadnje krizno obdobje zaradi novega koronavirusa nekako prebrodili. V Kartuziji Pleterje imajo vsega skupaj šest hektarjev sadovnjakov in tudi toliko vinogradov.