OBUDIL STAR OBIČAJ
Po 50 letih spekel obredni kruh
Na Borštnikovi domačiji je Dane Novak obudil star običaj peke.
Odpri galerijo
Danetovi hlebčki so čakali na prve obiskovalce Borštnikove domačije. FOTO: Janez Kuhar
CERKLJE NA GORENJSKEM – V rojstni hiši Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem je Dane Novak, skrbnik Borštnikove domačije, obudil star običaj peke prešc, ki je na Gorenjskem zamrl pred okoli 50 leti in se ga spominjajo le redki. Sveže spečene hlebčke je nato podaril obiskovalcem domačije. Kdor kruh deli, se mu v rokah množi, pravi star pregovor.
Med prejemniki so bili tudi Pilarjevi iz Velesovega, ki so bili nad darom prijetno presenečeni, saj običaja niso poznali. Vidko in Nadja Žura z Zgornjega Brnika pa sta dodala, da sta na Zgornjem Brniku pred več kot 40 leti pekli prešce Urhova mama in Kropivnikova Micka. Nadja je dodala, da so v njeni vasi Koritnica pri Baški grapi pekli prešce za vso vas v peči pri sosedovih. Prešce je Dane Novak podaril tudi Petru Burgarju iz Most pri Komendi in Francu Čebulju.
Pred praznikom vseh svetih, to je 1. novembrom, so gorenjske gospodinje nekoč poleg redne peke kruha napekle tudi veliko hlebčkov, imenovanih prešce. Ta obredni kruh je bil posvečen dušam umrlih prednikov, ki naj bi se v tem času vračale v svoje domove. Da je bil običaj nekdaj razširjen po slovenskem prostoru, nam pove tudi dejstvo, da je prešce v svojih delih večkrat omenjal pisatelj Ivan Cankar. Veljalo je nenapisano pravilo, da je treba vse napečene prešce razdeliti med ljudi, drugače bi se prihodnje leto pridelkom na polju slabo godilo.
»Žal pa danes taki in podobni običaji tonejo v brezno pozabe. Raje kot da bi ohranjali stare običaje, prevzemamo nove, ki nam jih ob večini praznikov vsiljuje sodobna zahodna potrošniška miselnost. A s tem se izgublja tudi narodova zavest,« je bil kritičen Dane Novak.
Prešce so se pekle slabo uro. FOTO: Janez Kuhar
Med prejemniki so bili tudi Pilarjevi iz Velesovega, ki so bili nad darom prijetno presenečeni, saj običaja niso poznali. Vidko in Nadja Žura z Zgornjega Brnika pa sta dodala, da sta na Zgornjem Brniku pred več kot 40 leti pekli prešce Urhova mama in Kropivnikova Micka. Nadja je dodala, da so v njeni vasi Koritnica pri Baški grapi pekli prešce za vso vas v peči pri sosedovih. Prešce je Dane Novak podaril tudi Petru Burgarju iz Most pri Komendi in Francu Čebulju.
Žal taki in podobni običaji tonejo v brezno pozabe, s tem se izgublja tudi narodova zavest.
Pred praznikom vseh svetih, to je 1. novembrom, so gorenjske gospodinje nekoč poleg redne peke kruha napekle tudi veliko hlebčkov, imenovanih prešce. Ta obredni kruh je bil posvečen dušam umrlih prednikov, ki naj bi se v tem času vračale v svoje domove. Da je bil običaj nekdaj razširjen po slovenskem prostoru, nam pove tudi dejstvo, da je prešce v svojih delih večkrat omenjal pisatelj Ivan Cankar. Veljalo je nenapisano pravilo, da je treba vse napečene prešce razdeliti med ljudi, drugače bi se prihodnje leto pridelkom na polju slabo godilo.
Veljalo je pravilo, da je treba razdeliti vse, drugače bi se pridelkom slabo godilo.
»Žal pa danes taki in podobni običaji tonejo v brezno pozabe. Raje kot da bi ohranjali stare običaje, prevzemamo nove, ki nam jih ob večini praznikov vsiljuje sodobna zahodna potrošniška miselnost. A s tem se izgublja tudi narodova zavest,« je bil kritičen Dane Novak.
