Po božični krasitvi ju je sprejel papež (FOTO)

Že šestnajstič sta se dr. Sabina Šegula, mednarodno priznana floristka, in Peter Ribič, strokovnjak za hortikulturo, podala na pot v Vatikan, kjer sta tudi tokrat sodelovala pri krasitvi bazilike sv. Petra. Za njiju je bila to že sedma božična krasitev. Tokrat sta imela finančno podporo občine Kamnik in župana Mateja Slaparja, pri prevozu pa jima je pomagalo podjetje Avto Seat Cerar iz Kamnika. Na dolgo pot do Rima in Svetega sedeža sta med drugim vzela slovensko podbreško potico, podarila sta jo vatikanskim vrtnarjem.

Storže nabrali v vatikanskih vrtovih

»Cvetje in zelenje so vatikanski vrtnarji že sami naročili po svojem izboru,« je po vrnitvi iz Vatikana povedala dr. Sabina Šegula. »Letos je bilo zelo veliko drobnih struktur in barvne kombinacije v paleti ognjenih odtenkov na zeleni podlagi kavkaške jelke z dodatkom beline vrtnic. Še vedno pa so v svoji temno rdeči barvi žarele božične zvezde.«

Tokrat je bil dizajn za dekoracijo balkona iz materialov, ki so bili na voljo brez predhodnih dogovorov, narejen prav po zamislih dr. Sabine Šegula. Na zeleni podlagi iz kavkaške jelke, ki sta jo naredila Peter in Sabina skupaj s floristko Silvio Romagnoli, je bilo 60 belih cvetov orhidej cymbidium, ki so se zasvetile kot bele snežinke v koščku naravne zimske pokrajine. Dodali so še zvite veje leske in sveže nabrane borove storže iz vatikanskih vrtov.

Kako se v Vatikanu začenja delovni dan? »Zjutraj naju je s Petrom Ribičem pozdravilo nebo brez oblačka,« pove gospa Sabina. »Odpravila sva se na podzemno železnico in se tako izognila kaotičnemu italijanskemu prometu. Že sva bila pri vhodu vatikanskih vrtov sveta Ana. Opravila sva še krajši postanek na vatikanski meji in se sprehodila po fantastičnih vrtovih. Ko greva v vrtnarijo, si največkrat izbereva daljšo pot, ki naju vodi mimo 300 metrov dolgega nepozabnega skalnjaka s fontano. Na vrhu vzpetine naju je v jutranji zarji pozdravil kip sv. Petra, to pa pomeni, da naju še 500 m loči od vrtnarije.«

Potem ko so v vatikanskih vrtovih sestavili posamezne dele dekoracije, je sledilo še zaključno dejanje. »Že zjutraj smo skupaj z vrtnarji prevažali dekoracije v baziliko sv. Petra, kjer smo do konca zaključili krasitev te veličastne cerkve. Sledili so še zadnji popravki, saj je dodajanje zlatih vejic namreč možno le v baziliki. Na mestu namreč vidimo, kje je treba aranžma dopolniti, da se brezhibno zlije v cvetočo čipko glavnega oltarja.«

Bila sta edina tujca

Med delom v baziliki so potekale tudi druge priprave in na koncu ju je čakala le še dekoracija pred Marijo, božjo materjo. Kot vedno so v tej dekoraciji bele vrtnice, toda tokrat je dr. Šegulova dodala še bele vejice, ki so se kot nežna bela nit navezovale na dekoracijo balkona, kjer je papež podelil blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu.

»Najlepši trenutki so, ko je božična dekoracija končana,« je še povedala dr. Šegulova. »Izjemni razgledi jemljejo dih. Zvečer sva šla še k polnočnici in uživala v sadovih našega dela. Ponosna sva, da sva ponovno uspešno zaključila še en mednarodni projekt. Kot edina tujca sva lepo in dostojanstveno s svojo strokovnostjo zastopala Slovenijo. Na božični dan si je blagoslov mestu in svetu, ki ga je podelil papež Frančišek, ogledalo na milijone gledalcev z vsega sveta in s tem tudi dekoracijo balkona. S Petrom sva bila deležna še sprejema pri papežu, kar daje celotnemu najinemu delu v Vatikanu še poseben čar.«

Vsaka barva ima svoj pomen

Cvetovi, zelenje in preostali elementi krasitve bazilike sv. Petra imajo svoj pomen, torej ti materiali niso izbrani naključno, poudarja floristka: »Bele vrtnice imajo več pomenov. V prvi vrsti sporočajo Nebeška si, hkrati pa simbolizirajo čistost, čaščenje, ponižnost in nedolžnost. Bela barva spodbuja ustvarjalnost, srčnost, sočutje in notranji mir, je barva svetlobe in luči, v splošnem spodbuja pozitivne občutke. Božje drevce s svojimi trni v krščanski simboliki predstavlja Kristusov pasijon, rdeči plodovi pa darove Svetih treh kraljev. Je tudi simbol moči, sreče in upanja. Kot zimzelena rastlina je seveda tudi simbol nesmrtnosti oziroma večnega življenja. Srebrna jelka, klek in cipresa so zimzeleno rastlinje, ki je simbol nesmrtnosti in večnega življenja. Tudi pozlačen evkaliptus ima svoj pomen. Je simbol bogastva in varnosti ter zaščite. Pri krasitvi smo uporabili pozlačene borove storže, saj bor simbolizira nesmrtnost in božansko svetlobo, ki si jo razlagamo s trajnostjo iglic. V zahodnih mitologijah je simbol izpričane resnice. Poleg tega simbolizira neomajno moč, hkrati pa odločnosti in pričakovanja. Borov storž je bil pri starih Grkih amulet za nesmrtnost. Zlata barva simbolizira blagostanje, bogastvo, status, vpliv, moč in prestiž. Hkrati stimulira samozavest, občutek dostojanstva, moči in jasno vizijo. Zelena simbolizira svežino, vztrajnost, sprostitev, naravo, srečo in uspeh. Barva deluje pomirjajoče in spodbuja lastnosti, kot so pripravljenost pomagati, vzdržljivost, tolerantnost in zadovoljstvo.«

Zanimivi so številni podatki o krasitvi bazilike sv. Petra. V par dneh postavijo 80 dolžinskih metrov dekoracij. Za letošnjo okrasitev so porabili 420 eksotičnih cvetov proteje (Leucospemum nutans), ki simbolizira ogenj in sonce. Poleg tega je bilo v dekoracijah 700 belih vrtnic in 600 vejic božjega drevca z rdečimi plodovi, za osnovo krasitve pa so uporabili še 40 večjih snopov kavkaške jelke.