Po Brodnikovih poimenovali krožno pot (FOTO)
V spomin na tri izstopajoče člane rodbine Brodnik je od Velikih Lašč do Ponikev, kjer so bili rojeni, poimenovana krožna pohodna pot, dolga 11 kilometrov. Povezuje idilične kraje slovenskih Aten, kar je pogosto ime za Velikolaško pokrajino, tudi Trubarjevo rojstno Rašico in ostanke preteklosti, ki jih je ponekod osvežila sodobnost.
Markirana je z dvema rumenima krogcema in enim belim; rumena predstavljata duhovnika Janeza in Antona Brodnika, beli pa ljudskega pevca Julija Brodnika. Kot dopolnilo k označbam spadajo še okrogli črni medaljoni s podobo duhovnika Janeza in pevca Julija. Janez je bil prvi in dolgoletni župnik ter graditelj velikolaške cerkve, šole in župnišča, Anton gimnazijski učitelj, kaplan in pridigar, najmlajši Julij pa pevec, pohodnik in predvsem dober človek.
Edi Zgonc, nekdanji ravnatelj Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče, ki tudi po upokojitvi pušča vidne sledi v povezovanju med velikolaško in dobrepoljsko občino, je dejal, da tudi s takšno potjo odkrivamo skupne točke, ki nas bogatijo in veselijo. »Božji pastir in graditelj Janez Brodnik je bil, takšni so pač bili časi, v preteklosti odrinjen, pozabljen. Zaradi tega smo premalo vedeli o dejanjih, ki jih je opravil. Zahvala gre prijatelju Manfredu Deterdingu, ki se je poglobil v cerkvene arhive in iz njih izbrskal čudovito zgodbo o Janezu Brodniku, ki nam je preprosto dala poguma, da nekaj naredimo v njegov spomin in spomin na še dva moža Brodnikovih. In smo. Organizirali smo pohod, ki se ga je udeležilo 50 žena in mož,« je ponosen Edi, tudi snovalec pričujoče priročne knjižice.
Univerzalni fant od fare
Manfred Deterding pravi, da ga je zdajšnji velikolaški župnik prosil, naj vstopi v arhivsko sobo, kar si je štel v čast, saj je že prej nekaj malega vedel o poslanstvu neutrudnega graditelja Brodnika. Mogočna cerkev Marjinega rojstva in župnišče tudi danes izstopata na velikolaškem trgu, šole pa tam ni več. »Marljivost župnika Brodnika je navdušila tudi takratnega škofa, ki ga preprosto ni mogel ustaviti pri delu v Velikih Laščah med letoma 1862 in 1871, in ga je premestil v župnijo Žužemberk, kje je poleg novega župnišča na trgu zgradil tudi šolsko poslopje, za katero je sam izdelal načrt. Kot skrben gospodar se je ukvarjal s svilorejo, čebelorejo, posebno veselje je imel povsod s sadjerejo.
Za ves trud mu je v letu 1870 avstrijski cesar Franc Jožef I. podelil zlati križ s krono za zasluge,« je povedal Deterding, ki je vsebino arhivske najdbe zaupal prijatelju Ediju, da sta lahko skupaj naredila največ, kar sta lahko, z organizacijo četrtega pohoda v spomin na tri izstopajoče člane Brodnikove rodbine.
222 vrst samoniklih rastlin so našteli.
Zadnji omenjeni je Julij Brodnik, univerzalni fant od fare, ki je v vasi opravljal vse, česar se je lotil; od prevozov porodnic v porodnišnico do reševanja vozil, ki so zdrsnila s ceste. Ni bilo ostrešja v vasi, pri katerem ni sodeloval z delom ali nasveti. Podpiral je vaške običaje in navade; pust je bil zanj zakon, svetinja. Bil je odličen kosec, drvar, orač. Pol stoletja je prepeval v cerkvenem pevskem zboru na Vidmu, bila pa je tudi solist pri Ansamblu Franca Flereta. Z Edijem sta prosti čas izkoristila tudi za ogled znamenitosti okoliških krajev, oba sta zelo rada tekla na smučeh.
Velike Lašče in Ponikve povezujejo tudi očarljive rastline in drevesa. Kar 222 vrst so jih našteli, ki samoniklo rastejo vzdolž ustrezno markirane (druge) pohodniške poti na tej razdalji, ki hkrati ponuja več drugih tematskih poti, po kateri je TD Dobrepolje nedavno pripravilo četrti pohod. »Po več kot dve uri lahke hoje in židane volje na poti, kjer sva skupaj z botanikom Brankom Dolinarjem pričarala lepoto samoniklih rastlin, smo na cilju ob kulinaričnih dobrotah naših članic zadovoljno postali in priklicali Hipokratovo misel, da je pred davnimi stoletji rekel: 'Hoja je človekovo najboljše zdravilo!',« se je Edi Zgonc zahvalil vsem pohodnikom in povabilu na oba pohoda ob letu osorej.
Marljivost župnika je navdušila tudi takratnega škofa.
