SLOVO
Po daljši bolezni umrl priznani slovenski umetnik
Klavdij Palčič je bil zamejski likovni umetnik.
Odpri galerijo
V 82. letu starosti je umrl Klavdij Palčič. FOTO: Pixabay
V 82. letu starosti je v ponedeljek zvečer v krogu družine, po daljši bolezni, umrl grafik, slikar, kipar, scenograf in kostumograf Klavdij Palčič. V Trstu rojeni Palčič je bil dolga leta predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, za svoje ustvarjanje je leta 1984 prejel nagrado Prešernovega sklada.
Klavdij Palčič se je rodil 5. avgusta leta 1940 v Trstu. Po maturi na znanstvenem liceju v Trstu je sprva nameraval študirati politične vede, vendar se je odločil za likovno ustvarjanje ter se vpisal na umetnostni licej v Benetkah, kjer je leta 1964 tudi diplomiral. Pozneje je poučeval likovno vzgojo in umetnostno zgodovino na srednjih šolah v Trstu in Gorici. V 60. letih je bil član tržaške skupine umetnikov Raccordosei – Arte Viva, v 70. letih pa je ustanovil ter več let vodil grafični atelje.
Palčič je po Avgustu Černigoju in Lojzetu Spacalu veljal za enega vodilnih slovenskih slikarjev v tržaškem kulturnem okolju. Njegova likovna ustvarjalnost je bila vsestranska, poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s kiparstvom, grafiko, scenografijo, kostumografijo in ilustracijo proznih in pesniških knjig.
Kot scenograf in kostumograf je sodeloval s Slovenskim stalnim gledališčem (SSG) v Trstu, Cankarjevim domom, Mestnim gledališčem ljubljanskim in SNG Drama v Ljubljani, z gledališčem Verdi v Trstu, La Fenice v Benetkah in z gledališčem Theater an der Wien na Dunaju. Svoja dela je predstavil na številnih samostojnih razstavah v deželi Furlaniji in Julijski krajini in po vsej Italiji, na celotnem območju nekdanje Jugoslavije in v Avstriji. Sodeloval je na mnogih razstavah po vsej Evropi. Za svoj bogati opus je Palčič prejel vrsto nagrad in priznanj v Sloveniji in tujini, med drugim leta 1984 nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in scenografijo.
Nedavno so v vhodni avli tržaškega Kulturnega doma odprli razstavo Palčičevih del, ki sta mu jo Slovenska kulturno-gospodarska zveza in SSG v Trstu poklonila ob njegovi 80-letnici, ki jo je sicer praznoval leta 2020. Razstav je na ogled do decembra.
Ob umetnikovi smrti je Slovenska kulturno-gospodarska zveza izrazila globoko pretresenost in ganjenost. »Veliki umetnik in angažiran Slovenec pušča za sabo veliko praznino,« so navedli v spominskem zapisu. Kot so še zapisali, se ga bodo spominjali kot angažiranega pripadnika slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki mu ob slovesu namenjajo hvaležen spomin na njegovo predsedovanje prej Slovenski prosvetni zvezi (1971–1980) nato pa Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (1987–1996). Krovno organizacijo Slovencev v Italiji je vodil za časa epohalnih sprememb, ki jim je kot uglajen in umirjen vodja kljuboval.
»V spomin nanj nas bodo nagovarjale njegove umetnine, ki so že desetletja na ogledu po vsej Evropi. Njegovo ustvarjanje je plemenitilo scenografske stvaritve izjemnih gledaliških in opernih hiš. Generacije otrok so in še bodo odraščale ob očarljivih ilustracijah številnih literarnih besedil, ki so v binomu z eminentnimi besednimi ustvarjalci predvsem iz našega prostora ustvarile nepozabne založniške stvaritve,« so še zapisali. Ob izgubi je Slovenska kulturno-gospodarska zveza izrekla sožalje družini in napovedala žalno sejo, ki bo v četrtek, 26. septembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Klavdij Palčič se je rodil 5. avgusta leta 1940 v Trstu. Po maturi na znanstvenem liceju v Trstu je sprva nameraval študirati politične vede, vendar se je odločil za likovno ustvarjanje ter se vpisal na umetnostni licej v Benetkah, kjer je leta 1964 tudi diplomiral. Pozneje je poučeval likovno vzgojo in umetnostno zgodovino na srednjih šolah v Trstu in Gorici. V 60. letih je bil član tržaške skupine umetnikov Raccordosei – Arte Viva, v 70. letih pa je ustanovil ter več let vodil grafični atelje.
Palčič je po Avgustu Černigoju in Lojzetu Spacalu veljal za enega vodilnih slovenskih slikarjev v tržaškem kulturnem okolju. Njegova likovna ustvarjalnost je bila vsestranska, poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s kiparstvom, grafiko, scenografijo, kostumografijo in ilustracijo proznih in pesniških knjig.
Kot scenograf in kostumograf je sodeloval s Slovenskim stalnim gledališčem (SSG) v Trstu, Cankarjevim domom, Mestnim gledališčem ljubljanskim in SNG Drama v Ljubljani, z gledališčem Verdi v Trstu, La Fenice v Benetkah in z gledališčem Theater an der Wien na Dunaju. Svoja dela je predstavil na številnih samostojnih razstavah v deželi Furlaniji in Julijski krajini in po vsej Italiji, na celotnem območju nekdanje Jugoslavije in v Avstriji. Sodeloval je na mnogih razstavah po vsej Evropi. Za svoj bogati opus je Palčič prejel vrsto nagrad in priznanj v Sloveniji in tujini, med drugim leta 1984 nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in scenografijo.
Nedavno so v vhodni avli tržaškega Kulturnega doma odprli razstavo Palčičevih del, ki sta mu jo Slovenska kulturno-gospodarska zveza in SSG v Trstu poklonila ob njegovi 80-letnici, ki jo je sicer praznoval leta 2020. Razstav je na ogled do decembra.
Globoka pretresenost in ganjenost
Ob umetnikovi smrti je Slovenska kulturno-gospodarska zveza izrazila globoko pretresenost in ganjenost. »Veliki umetnik in angažiran Slovenec pušča za sabo veliko praznino,« so navedli v spominskem zapisu. Kot so še zapisali, se ga bodo spominjali kot angažiranega pripadnika slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki mu ob slovesu namenjajo hvaležen spomin na njegovo predsedovanje prej Slovenski prosvetni zvezi (1971–1980) nato pa Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (1987–1996). Krovno organizacijo Slovencev v Italiji je vodil za časa epohalnih sprememb, ki jim je kot uglajen in umirjen vodja kljuboval.
»V spomin nanj nas bodo nagovarjale njegove umetnine, ki so že desetletja na ogledu po vsej Evropi. Njegovo ustvarjanje je plemenitilo scenografske stvaritve izjemnih gledaliških in opernih hiš. Generacije otrok so in še bodo odraščale ob očarljivih ilustracijah številnih literarnih besedil, ki so v binomu z eminentnimi besednimi ustvarjalci predvsem iz našega prostora ustvarile nepozabne založniške stvaritve,« so še zapisali. Ob izgubi je Slovenska kulturno-gospodarska zveza izrekla sožalje družini in napovedala žalno sejo, ki bo v četrtek, 26. septembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu.
