REŠITELJ
Po eksploziji plina rešil soseda
Miha Repanšek je še pred prihodom gasilcev pogasil požar. Stanovalec k sreči ni bil huje ranjen.
Odpri galerijo
Dandanašnji, ko se kljub napredku po manjših krajih zapirajo trgovine in pošte, se zdi, da je človek tam za marsikaj prikrajšan. Tudi nujna medicinska pomoč ima do vasi precej več kilometrov, zato raste pomen medčloveške pomoči, ki je precej bolj prisotna tam, kjer so ljudje povezani – še posebno skozi gasilska društva, usposobljena za pomoč.
Dogodek v Preserjah, kjer je v stanovanju pri vžigu sobne plinske peči eksplodiralo zaradi poškodovane jeklenke, pa je vendarle imel nevsakdanji pridih: prostovoljni gasilec je ogenj premagal sam, še preden so na pomoč prihiteli drugi prostovoljni in poklicni kolegi!
V poročilu republiškega centra za zaščito in reševanje so navedli: »Požar je pogasil gasilec PGD Homec pred prihodom gasilcev Centra za zaščito in reševanje Domžale, ti so objekt pregledali in pomagali reševalcem nujne medicinske pomoči iz Domžal.« V večstanovanjski hiši druga stanovanja niso utrpela škode, starejšega gospoda iz stanovanja, v katerem je počilo, pa so zdravniško oskrbeli že reševalci na kraju dogodka. Kasneje je bil deležen še bolnišnične oskrbe, a jo je odnesel brez hujših poškodb – kar je prva sreča v nesreči. Druga pa je, da ima sosede, ki hitro in požrtvovalno reagirajo.
Nekaj metrov ob večstanovanjski hiši sta namreč domovanje družine Repanšek in družinska gostilna Pri Jurju, kjer imajo tri fante; Luka je poveljnik PGD Homec (katerega baza je slab kilometer od doma), tudi brat Peter je gasilec, naš sogovornik pa je tretji brat Miha Repanšek, gasilec reševalec in glavni akter ponedeljkove intervencije pri sosedu. Pove nam, da so gasilci še v nedeljo sodelovali pri župnijskem praznovanju ob 600. obletnici prikazovanj Device Marije na Homcu, v ponedeljek so imeli v času malic polno gostilno, nato pa je nekaj pred peto popoldne odšel v stanovanje: »Enega sem prižgal gor, nato pa je nekje blizu kar dobro počilo.« Slišal je žvenket stekla in pomislil, da kdo vlamlja v hišo.
»Potem pa vidim pri drevesu roleto iz sosednje hiše, ki jo je odneslo po eksploziji. Pogledal sem gor proti sosednji hiši in na oknu videl hlape, meglico od vročine. Pograbil sem gasilni aparat in stekel.« Luka in Peter sta vmes pohitela v gasilski dom, še ducat preostalih prostovoljnih gasilcev s Homca se je nabralo na tej intervenciji; ob tem je iz druge strani prišla bližnja domžalska poklicna enota, Miha pa pripoveduje: »Nisem vedel, kaj me čaka. Vem pa, da če si takoj zraven, lahko rešiš več, kot če prideš nekaj minut kasneje.«
Ko je vstopil v stanovanje, kjer je počilo, je bila na srečo v plamenih le plinska peč: »Soseda je po eksploziji vrglo par metrov vstran, posmodilo ga je, malo mu je zažgalo lase. Najprej je zaprl jeklenko po eksploziji, probal je nekaj gasiti, ampak z vodo ne moreš gasiti plina.« Miha pravi, da je pritisnil le toliko, da je pogasil, nato pa je poskušal možakarja spraviti ven, »pa se ni dal. Letal je okoli, zavese je popravljal; v šoku je bil, zmeden.«
Medtem ko je Miha pripovedoval, kako mu je švigal adrenalin po telesu, preden je pogasil ogenj, sta Luka in Peter spravljala prikolico dolenjskih drv za zimo. Na sosedovi klopi je bil star okenski okvir brez spodnjega roba: »To mu je ven pognalo pa roleto je odneslo par metrov daleč. Bi vsaj plin šel ven, če bi bilo kaj drugače,« pojasni Miha, ki dopolni uradno poročilo, da je pomagal še en sosed in prav tako prepričeval ponesrečenca, da mora iz stanovanja.
In ko se Peter, Luka in Miha bratsko objamejo, gasilski poveljnik Luka pa pohvali mlajšega brata, je jasno, zakaj pri številnih bližnjih in sosedih vzbujajo spoštovanje; eden izmed njih nas je res opozoril, da trije bratje niso prvič pomagali, da pa so se tokrat res odrezali, še posebno Miha. In verjetno je njihovim krajanom – pa tudi katerim drugim po deželi – kanček lažje pri srcu ob spoznanju, da v trenutkih nesreče ne bodo ostali sami.
Dokler bo obstajal prostovoljni duh pomoči in požrtvovalnosti, ki ga utelešajo lokalni in vaški gasilci in gasilke skozi svoje intervencije, bodo tudi škoda in posledice nesreč manjše, predvsem pa manj usodne za prizadete.
Dogodek v Preserjah, kjer je v stanovanju pri vžigu sobne plinske peči eksplodiralo zaradi poškodovane jeklenke, pa je vendarle imel nevsakdanji pridih: prostovoljni gasilec je ogenj premagal sam, še preden so na pomoč prihiteli drugi prostovoljni in poklicni kolegi!
Dve sreči v nesreči
V poročilu republiškega centra za zaščito in reševanje so navedli: »Požar je pogasil gasilec PGD Homec pred prihodom gasilcev Centra za zaščito in reševanje Domžale, ti so objekt pregledali in pomagali reševalcem nujne medicinske pomoči iz Domžal.« V večstanovanjski hiši druga stanovanja niso utrpela škode, starejšega gospoda iz stanovanja, v katerem je počilo, pa so zdravniško oskrbeli že reševalci na kraju dogodka. Kasneje je bil deležen še bolnišnične oskrbe, a jo je odnesel brez hujših poškodb – kar je prva sreča v nesreči. Druga pa je, da ima sosede, ki hitro in požrtvovalno reagirajo.
Nekaj metrov ob večstanovanjski hiši sta namreč domovanje družine Repanšek in družinska gostilna Pri Jurju, kjer imajo tri fante; Luka je poveljnik PGD Homec (katerega baza je slab kilometer od doma), tudi brat Peter je gasilec, naš sogovornik pa je tretji brat Miha Repanšek, gasilec reševalec in glavni akter ponedeljkove intervencije pri sosedu. Pove nam, da so gasilci še v nedeljo sodelovali pri župnijskem praznovanju ob 600. obletnici prikazovanj Device Marije na Homcu, v ponedeljek so imeli v času malic polno gostilno, nato pa je nekaj pred peto popoldne odšel v stanovanje: »Enega sem prižgal gor, nato pa je nekje blizu kar dobro počilo.« Slišal je žvenket stekla in pomislil, da kdo vlamlja v hišo.
»Potem pa vidim pri drevesu roleto iz sosednje hiše, ki jo je odneslo po eksploziji. Pogledal sem gor proti sosednji hiši in na oknu videl hlape, meglico od vročine. Pograbil sem gasilni aparat in stekel.« Luka in Peter sta vmes pohitela v gasilski dom, še ducat preostalih prostovoljnih gasilcev s Homca se je nabralo na tej intervenciji; ob tem je iz druge strani prišla bližnja domžalska poklicna enota, Miha pa pripoveduje: »Nisem vedel, kaj me čaka. Vem pa, da če si takoj zraven, lahko rešiš več, kot če prideš nekaj minut kasneje.«
Osmojen, zažgan in zmeden
Ko je vstopil v stanovanje, kjer je počilo, je bila na srečo v plamenih le plinska peč: »Soseda je po eksploziji vrglo par metrov vstran, posmodilo ga je, malo mu je zažgalo lase. Najprej je zaprl jeklenko po eksploziji, probal je nekaj gasiti, ampak z vodo ne moreš gasiti plina.« Miha pravi, da je pritisnil le toliko, da je pogasil, nato pa je poskušal možakarja spraviti ven, »pa se ni dal. Letal je okoli, zavese je popravljal; v šoku je bil, zmeden.«
Pomagal je še en sosed in prav tako prepričeval ponesrečenca, da mora iz stanovanja.
Medtem ko je Miha pripovedoval, kako mu je švigal adrenalin po telesu, preden je pogasil ogenj, sta Luka in Peter spravljala prikolico dolenjskih drv za zimo. Na sosedovi klopi je bil star okenski okvir brez spodnjega roba: »To mu je ven pognalo pa roleto je odneslo par metrov daleč. Bi vsaj plin šel ven, če bi bilo kaj drugače,« pojasni Miha, ki dopolni uradno poročilo, da je pomagal še en sosed in prav tako prepričeval ponesrečenca, da mora iz stanovanja.
In ko se Peter, Luka in Miha bratsko objamejo, gasilski poveljnik Luka pa pohvali mlajšega brata, je jasno, zakaj pri številnih bližnjih in sosedih vzbujajo spoštovanje; eden izmed njih nas je res opozoril, da trije bratje niso prvič pomagali, da pa so se tokrat res odrezali, še posebno Miha. In verjetno je njihovim krajanom – pa tudi katerim drugim po deželi – kanček lažje pri srcu ob spoznanju, da v trenutkih nesreče ne bodo ostali sami.
Na oknu sem videl hlape, meglico od vročine. Pograbil sem gasilni aparat in stekel.
Dokler bo obstajal prostovoljni duh pomoči in požrtvovalnosti, ki ga utelešajo lokalni in vaški gasilci in gasilke skozi svoje intervencije, bodo tudi škoda in posledice nesreč manjše, predvsem pa manj usodne za prizadete.