Po hodnikih RTVS veje žalost, poslavljajo se od Saša Hribarja

Ob petkovi smrti radijskega voditelja Saša Hribarja so mediji in družbena omrežja polni izrazov žalosti, šoka in spominov nanj. Številni ga opisujejo kot legendo slovenskega radia in satire, kot človeka, ki jih je ob petkovih dopoldnevih spravljal v smeh, njegovi sodelavci pa tudi kot globokega in razmišljujočega človeka.

Na spletni strani prvega programa Radia Slovenija so objavili zapis Simone Moličnik In memoriam, v katerem so med drugim spomnili, da je Hribar še ta petek, »ne da bi vedel, z enako energijo kot prvo, vodil svojo zadnjo oddajo«.

Za satirika, imitatorja in ustvarjalca najbolj poslušane radijske oddaje Radio Ga Ga je avtorica navedla, da je bil ena najbolj priljubljenih radijskih osebnosti v Sloveniji. Že ob začetku svoje radijske poti leta 1985 je »močno izstopal predvsem po tem, da je svobodno prestopal ustaljene tirnice in v drobcih iskal samolastni ustvarjalni pristop«. Ob vodenju nočnega programa je samoiniciativno začel uporabljati izmišljenega sogovornika, bioenergetika. Odziv poslušalcev je bil izjemen, ideja pa se je razširila dalje v zasnovo satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Prva različica oddaje je potekala na programu ARS, trajala pa je celih osem ur, je spomnila.

Dodala je, da je v 33 letih snovanja oddaje Radio Ga Ga Hribar »povsem inovativno razvil obliko glasovnega oponašanja oz. imitacije oseb in s tem je ustvaril svojo šolo, iz katere so izšli mnogi prepoznavni komiki«.

Svoje radijske like je pozneje tudi ekraniziral, med drugim v oddaji Hri-bar.

»Sašo Hribar je bil pronicljiv govorec. V vsakem trenutku je ujel čvrst stik s soustvarjalci in z občinstvom. Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta; redkeje, a vendar močno opazno pa tudi na drugih področjih življenja,« je zapisala in dodala, da je bil »utemeljitelj imitacije v vlogi satire in s tem se je zapisal v zgodovino razvedrilnih vsebin na Slovenskem«.

Da po hodnikih zlasti Radia pa tudi Televizije Slovenija veje žalost, so zapisali številni sodelavci RTVS

Številni delijo spomine nanj, vsakdo ima kakšno zgodbo o njem. V zapisih poudarjajo, da je bil velik človek, razgledan, širok, razmišljujoč.

Ali kot je zapisal odgovorni urednik uredništva radijskega drugega programa Nejc Jemec: »Bil je življenjska sila na vsakem koraku, ob še tako bežnem srečanju. Predvsem pa človek, ki je v osnovi čutil, kaj je dobro in kaj slabo. Deloval je skladno s svojim vrednotnim sistemom. Brezkompromisno,« je še spomnil Jemec.

Podobno je v sožalni izjavi, ki jo je posvetil Hribarju, zapisal predsednik Sveta delavcev Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Robert Pajek. »Vedno si rekel, to moramo narediti bolje,« je zapisal. Hribar je bil član sveta delavcev od same ustanovitve sveta, saj njegova izvolitev ni bila nikoli vprašljiva. »Na nobeni seji nisi manjkal. Želel si zastopati zaposlene in razpravljati o prihodnosti RTV,« je zapisal.

Tudi njegov bivši sodelavec, danes pa minister za obrambo Marjan Šarec je o Hribarju na Facebooku zapisal, da ni bil polovičar. »Srednje poti ni bilo ... ali si ga razumel in imel rad, ali pa si njegovo satiro imel za neprimerno. Upam si trditi, da nas je tistih prvih mnogo več,« je navedel in dodal še, da je bil Hribar »posebnež, ki ga mnogi niso razumeli, neprilagojen bi bil pravi izraz«. »A prav zaradi tega umetnik posebnega kova. Neponovljiv in edinstven.«

Oglasila se je tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je Hribarja označila za prijatelja in dodala, da je občudovala njegovo široko obzorje, pronicljivost in izreden smisel za humor.

Pretreseni so tudi v novinarski skupnosti, je izpostavila predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek. »Satira, ki si jo poganjal, je izgubila velikana, genijalca,« je zapisala v zapisu, ki mu ga je posvetila na Facebooku.

Oglašajo se tudi poslušalci in gledalci

Tudi tisti, ki Saša niso poznali osebno, a so bili njegovi poslušalci in gledalci se oglašajo na družbenih omrežjih z izrazi žalosti in obžalovanja, da je slovenski prostor izgubil nekoga, ki jih je tako velikokrat nasmejal in jim hkrati dal misliti. Pesnica Anja Zag Golob je na Facebooku tako denimo zapisala, da je bil Sašo Hribar »popolnoma edinstven, neponovljiv, ta človek je, en sam človek, lastnoročno spreminjal podobo te družbe na bolje, teden za tednom je v naš svet vtiskoval podobo potenciala, ko nam je z lastnim zgledom kazal, kaj bi lahko bili«.

Sašo Hribar je vsekakor, o tem so si enotni vsi, pustil velik pečat. Na ljudeh, ki so mu bili blizu, na tistih, ki so se z njim srečali na poklicni poti, in tistih, v življenja katerih je vstopil skozi radijske in televizijske sprejemnike.

Kot so še zapisali na prvem programu radia: »Odločil se je, da bo tegobam življenja kljuboval s satiro in humorjem. Odšel je nenadoma in nepričakovano: tja, kjer pravila ne omejujejo duha,« so sklenili zapis.

Aleksander (Sašo) Hribar je umrl v petek, v starosti 63 let.