Po hudi nesreči živi božično pravljico (FOTO)
Visoče pri Planini pri Sevnici. Mnogo vode je že preteklo po Savinji od tistega dne, ko je Klavdija Simler iz Laškega na poti iz službe doživela hudo prometno nesrečo. Skoraj je izgubila življenje, a upanja nikoli. »Če ti življenje ponudi limone, naredi limonado,« se smeje radoživa Klavdija, ki se je potem, ko ni mogla več v službo, začela posvečati rečem, ki so jo od nekdaj zanimale.
Zanimalo pa jo je skoraj vse; predvsem pa kultura, umetnost in kulinarika. Že kot otrok je rada pekla in pri sedmih letih, ko je bila sama doma, je spekla štrudelj. Rada je tudi risala.
Dom v hlevu
Utesnjena v bloku v Laškem je z družino začela ugotavljati, da njen ustvarjalni nemir potrebuje več prostora, več miru in svobode. Ko je prijatelje in znance povpraševala, ali vedo za kakšno staro hišo na podeželju, so samo zamahnili roko in se ji nasmihali, saj so mislili, da se šali. Nato je usoda hotela, da je visoko na Visočah pri Planini pri Sevnici našla staro domačijo. Ker jo razjeda goba, so si prijazen dom uredili v nekdanjem hlevu.
V novem domu se Klavdija, njen mož Robi in hčeri Hana, ki bi rada študirala stomatologijo, ter Timea, ki bo, ko postane novinarka, na POP TV zamenjala voditeljico Darjo Zgonc, tako je prepričana, dobro počutijo. Dom krasijo številne slike, ki jih je ustvarila Klavdija, ki je po nesreči obiskovala številne slikarske tečaje. Doslej je razstavljala že na več kot sto skupinskih in 15 samostojnih razstavah. Ukvarja se z grafiko, rada kleklja, odlično obvlada kaligrafijo, ilustrirala je tudi slikanico Dežurni škrat in nezadovoljni ptič, ki jo je napisala Alenka Križnik. Slednja je nato napisala še predzgodbo te knjige, ki so jo spravili na oder kot plesno-glasbeno predstavo Kričave čigre, z njo pa sta obe družini gostovali na trinajstih odrih.
V poseben užitek pa je Klavdiji, ki se je pomerila tudi v prvem TV-šovu Masterchef, peka tort. Na svojem prvem tekmovanju je premagala vse mojstre. »Izdelala sem torto iz rdeče pese, črne čokolade in bučnega olja, nanjo postavila čajni vrček, skodelico in sladkor – vse je bilo seveda užitno – in poslikala z vrtnicami,« ima zmagovito kreacijo še vedno v spominu Simlerjeva. »Bila sem zelo živčna, ko sem videla, da so vsi prišli v kuharskih uniformah, jaz pa v kavbojkah in majici z napisom Vesele nogice,« pripoveduje. Tako se namreč imenuje društvo za pomoč otrokom s cerebralno paralizo, v katerem je dejavna. Minus točke je prispeval edino preveč po kmečko odrezan kos torte; bil je namreč predebel.
Nagrade so se pozneje kar vrstile. Ponosna je na svoj izdelek, s katerim se je pomerila v artistiki. V kulinariko je vnesla slikarsko tehniko in za sliko kvadrat in krog, kocka in krogla v sožitju z barokom, ki je bila obrobljena s 24-karatnim zlatom in seveda užitna, prejela zlato priznanje. Tudi s potico je osvojila prvo mesto. Prav tako so osnovnošolski otroci, katerih mentorica je bila, dvakrat zmagali na tekmovanju za zlato kuhalnico.
Išče donatorja
Klavdiji nikoli ne zmanjka volje in idej. Leta 2019 so bile njene jaslice razstavljene v Vatikanu. Potem pa je začela razmišljati, zakaj bi hodila v Vatikan, če si lahko na domačem dvorišču ustvari božično pravljico. Od besed je prešla k dejanjem in s pomočjo moža in družine lani prvič ustvarila božično kraljestvo, ki ga je letos nadgradila. Na njihovem dvorišču se vsak dan po 17. uri prižge 27.000 lučk. Za vsakega občana občine Šentjur po ena, dodala jih je 3000 za vsakega lanskega obiskovalca in 4000 za tiste, ki jih pričakuje letos. Smrečice so postavljene iz odpadnih smrekovih obrezkov, dodali so zunanji kamin, kjer se obiskovalci lahko pogrejejo, in jaslice v naravni velikosti.
Za Sveto družino je na les prerisala like resnične štiričlanske družine iz Laškega, ki ob različnih priložnostih obleče kozjansko narodno nošo iz leta 1910, in tudi zibelka z detetom je naslikana po originalu iz tistega obdobja. »In zakaj bi moral biti v štali osel?« se sprašuje Simlerjeva, ki je namesto tega v hlev postavila živali slovenske avtohtone pasme: cikasto govedo, ovce jezersko-solčavske pasme, kokoši štajerke in kranjsko čebelo. Če bo dobila donatorja, bo prihodnje leto figure v naravni velikosti izdelala iz stiropora.
Božična pravljica bo na ogled do 15. januarja, še zlasti bo živahno ob vikendih.
Obisk v božični deželi je brezplačen, zaželeni pa so prostovoljni prispevki. Še zlasti zato, ker ob vikendih zaživi praznična pekarna, v kateri kuhajo vino in pečejo krofkuš. Gre za kvašeno sladico z jajci, ki je izdelana po vzoru kurtoš kolača ali trdelnika, značilnega za Madžarsko, Romunijo in Češko, le da Klavdija doda bučno olje. Ker gre za izvirno sladico in testo spominja na krofe, so jo na Visočah poimenovali krofkuš. Razvaljano testo, razrezano na trakove, ovijejo na valjar, posujejo s sladkorjem in cimetom ter pečejo na žaru. Pečen krofkuš znova posujejo s sladkorjem ali kokosom, snamejo z valjarja in v pečeno rolico dodajo marelično marmelado.
Tudi za najavljene skupine pripravijo krofkuš, ki ga je, preverjeno, vredno poskusiti. Zanj in za božično kraljestvo, ki je nastalo z mnogo truda, dela in denarja, naj vam ne bo žal prispevati kakšnega evra.
