Po incidentu na mariborski šoli: Pošiljanje golih posnetkov je bolj razširjeno, kot si predstavljamo

Pred dnevi smo poročali o incidentu na eni od mariborskih srednjih šol ki je šokiral slovensko javnost. Po družbenih omrežjih je zaokrožil posnetek spolnega akta med dijakoma, ki sta bila na skrivaj posneta v toaletnih prostorih šole. V vse skupaj se je vpletla tudi policija, ki preiskuje dogajanje.

Incident na mariborski srednji šoli je prišel v javnost in medije, a še zdaleč ne gre za osamljen primer. Da je so podobna nadlegovanja, izsiljevanja in norčevanja vse pogostejša, ugotavljajo tudi na Centru za varnejši internet. »Razpošiljanje golih posnetkov je med najstniki zelo razširjen pojav, ugotavljamo na delavnicah Safe.si, ki jih izvajamo na osnovnih in srednjih šolah. Največkrat gre sicer za seksting, ko si dva zaljubljenca med seboj izmenjujeta fotografije in gre v tem primeru pogosto (a ne vedno) za način izražanja zaupanja. Žal pa je tudi veliko medvrstniškega nadlegovanja z golimi fotografijami in pa tudi izsiljevanja.«

Pojasnjujejo, da v omenjenem primeru ni šlo za seksting. »Seksting pomeni obojestransko prostovoljno izmenjavo fotografij, videoposnetkov in tekstovnih sporočil s seksualno vsebino. Običajno se takšna izmenjava vrši med dvema, ki sta zaljubljena ali pa sta si všeč.«

Normalizirajo nekaj, kar ni normalno

Opozarjajo, da je spletno nasilje med mladimi že tako razširjeno, da so mladi že začeli določene blažje oblike normalizirati, čeprav jih motijo. Na naše vprašanje, kako komentirajo, da se kljub prepovedi mobilnih telefonov v učilnicah na družabnih omrežjih pogosto znajdejo posnetki iz učilnic, odgovarjajo, da »če imajo šole postavljena pravila glede uporabe mobilnih telefonov, bi jih tudi morali upoštevati oz. izvajati. Je pa to seveda stvar šole, kako svoja pravila izvaja.«

Kljub temu, da je spletnega nasilja vse več, opažajo, da se stanje glede ozaveščanja o varni rabi interneta na slovenskih šolah izboljšuje. »Šole organizirajo Safe.si delavnice (na šolsko leto obiščemo več kot 200 šol in izvedemo preko 800 delavnic) o varni rabi interneta, organizirajo razredne ure, povabijo različne strokovnjake in skušajo te teme še na druge načine obdelati. Kljub temu pa je ozaveščanja in tudi učenja o varni rabi interneta premalo in pogosto znotraj šolskega leta le občasno. Dejansko pa bi moralo biti stalno prisotno pri vseh predmetih. Kar pogrešamo, je, da bi bile teme varne rabe interneta in medijsko opismenjevanje sistemsko vključeno v šolski kurikul.«