VESELI DECEMBER
Po Ljubljani razpredli 50 kilometrov prazničnih lučk (FOTO)
Prižig je pospremila večtisočglava množica. Letošnji ekološki ognjemet bo trajal 5 minut.
Odpri galerijo
Praznovanje v Ljubljani se je začelo. FOTO: Uroš Hočevar
»Deset, devet, osem, sedem ... tri, dva, ena – UAUU,« je v petek glasno odštevala večtisočglava množica, ki je preplavila osrednje ljubljanske ulice. Ne, ni še nastopilo novo leto, ampak se je s prižigom prazničnih luči ob 17.15 začel veseli december.
Kar 50 kilometrov prazničnih lučk in 800 svetlobnih teles je zasijalo, in kot je dejal ljubljanski župan Zoran Janković, se »po dolgem, sivem in mrakobnem novembru, ko si vsi želimo topline in luči, zdaj praznovanje lahko začne«.
Ljubljano letos krasi 9 smrek. Največja je seveda osrednja smreka na Prešernovem trgu, visoka je 18 metrov in težka 4,5 tone. Mestu jo je podaril prebivalec Bežigrada, za njeno okrasitev so porabili kar deset kilometrov lučk. Preostale smreke so razporejene po ožjem mestnem središču, ena je na Ljubljanskem gradu. Na vseh tradicionalnih prizoriščih so se skupaj z lučmi odprli praznični sejmi.
Za letošnjo praznično okrasitev je MOL namenila 220.000 evrov, sredstva so zagotovili prek koncesijske pogodbe za javno gospodarsko službo urejanja javne razsvetljave. Osemsto svetlobnih teles, ki so pod skupnim imenom Ciklus nameščena po starem mestnem jedru, so dolgoletno delo zdaj že pokojnega umetnika Zmaga Modica, za postavitev pa je poskrbel njegov sin Urban Modic. Njuna svetlobna okrasitev nas opominja, da ima vse svoj cikel, pa naj bo to življenje, vesolje, zvezde in atomi.
Med letošnjimi novostmi je Ledena kraljica, ki bo po mestu s svojimi spremljevalci širila pravljice in navduševala z žonglerskimi, čarovniškimi in akrobatskimi točkami. Na Kongresni trg se letos vrača Ledena dežela, tokratna tema so zmaji in zgodovina Ljubljane, torej bo na ogled obilica zmajev, a tudi številne slovenske znamenitosti, kot so koliščarji, Rimljani in znamenita Plečnikova arhitektura. Ne bo manjkal priljubljeni ledeni tobogan. Ledene skulpture so umetniki iz Slovenije in tujine oblikovali iz kar 60 ton ledu!
Za obilico glasbene zabave bo letos poskrbljeno, kot po navadi na odrih na Novem, Kongresnem, Mestnem trgu in na Trgu francoske revolucije. Na njih se bodo od 14. decembra do 1. januarja zvrstili priljubljeni domači glasbeniki in izvajalci iz bližnjih držav, od Vlada Kreslina, Kingstonov in Lee Sirk do Tonyja Cetinskega, Parnega Valjaka in Željka Joksimovića.
Kot so pojasnili na MOL, so za sofinanciranje letošnjega decembrskega programa prireditev namenili 113.000 evrov proračunskih sredstev, del stroškov pa se sofinancira od donatorjev in od najemnin za sejemske hišice na prazničnem sejmu.
Jaslice na ogledPoleg jaslic v ljubljanskih cerkvah bodo te na ogled tudi drugje. Tradicionalne slamnate bodo letos prestavili na Gallusovo nabrežje; v naravni velikosti jih je izdelal amaterski umetnik Anton Kravanja. Velike lesene jaslice, ki jih je izdelal Miro Rismond, si je mogoče ogledati tudi na Ljubljanskem gradu.
Kar 50 kilometrov prazničnih lučk in 800 svetlobnih teles je zasijalo, in kot je dejal ljubljanski župan Zoran Janković, se »po dolgem, sivem in mrakobnem novembru, ko si vsi želimo topline in luči, zdaj praznovanje lahko začne«.
220.000 evrov za okrasitev
Ljubljano letos krasi 9 smrek. Največja je seveda osrednja smreka na Prešernovem trgu, visoka je 18 metrov in težka 4,5 tone. Mestu jo je podaril prebivalec Bežigrada, za njeno okrasitev so porabili kar deset kilometrov lučk. Preostale smreke so razporejene po ožjem mestnem središču, ena je na Ljubljanskem gradu. Na vseh tradicionalnih prizoriščih so se skupaj z lučmi odprli praznični sejmi.
Ognjemet bo ekološkiMedtem ko se v nekaterih mestih že odločijo, da zaradi onesnaženja opustijo ognjemet, so z MOL sporočili, da bo letošnji ekološki. Trajal bo pet minut, njegovi izstrelki pa so sestavljeni izključno iz papirja oziroma razgradljivih materialov. Njegova cena znaša v neto znesku 3800 evrov. V primeru megle, povečane oblačnosti ali močnega vetra bo ognjemet zvočni, z nizko letečimi raketami. Za manjšo onesnaženost bo poskrbljeno tudi tako, da bodo vsi ponudniki gostinstva tudi letos uporabljali le trajnostno embalažo iz papirja, kartona ali lesa ter biorazgradljivo embalažo.
Za letošnjo praznično okrasitev je MOL namenila 220.000 evrov, sredstva so zagotovili prek koncesijske pogodbe za javno gospodarsko službo urejanja javne razsvetljave. Osemsto svetlobnih teles, ki so pod skupnim imenom Ciklus nameščena po starem mestnem jedru, so dolgoletno delo zdaj že pokojnega umetnika Zmaga Modica, za postavitev pa je poskrbel njegov sin Urban Modic. Njuna svetlobna okrasitev nas opominja, da ima vse svoj cikel, pa naj bo to življenje, vesolje, zvezde in atomi.
Praznične luči so v petek ob 17. uri prižgali v Mariboru in Kopru, ob 18. uri pa v Velenju.
Med letošnjimi novostmi je Ledena kraljica, ki bo po mestu s svojimi spremljevalci širila pravljice in navduševala z žonglerskimi, čarovniškimi in akrobatskimi točkami. Na Kongresni trg se letos vrača Ledena dežela, tokratna tema so zmaji in zgodovina Ljubljane, torej bo na ogled obilica zmajev, a tudi številne slovenske znamenitosti, kot so koliščarji, Rimljani in znamenita Plečnikova arhitektura. Ne bo manjkal priljubljeni ledeni tobogan. Ledene skulpture so umetniki iz Slovenije in tujine oblikovali iz kar 60 ton ledu!
Veliko glasbe
Za obilico glasbene zabave bo letos poskrbljeno, kot po navadi na odrih na Novem, Kongresnem, Mestnem trgu in na Trgu francoske revolucije. Na njih se bodo od 14. decembra do 1. januarja zvrstili priljubljeni domači glasbeniki in izvajalci iz bližnjih držav, od Vlada Kreslina, Kingstonov in Lee Sirk do Tonyja Cetinskega, Parnega Valjaka in Željka Joksimovića.
4,5
tone je težka smreka na Prešernovem trgu.
tone je težka smreka na Prešernovem trgu.
Kot so pojasnili na MOL, so za sofinanciranje letošnjega decembrskega programa prireditev namenili 113.000 evrov proračunskih sredstev, del stroškov pa se sofinancira od donatorjev in od najemnin za sejemske hišice na prazničnem sejmu.
