NA TRG POD LEVJO ŠAPO
Po maši vsako nedeljo na vampe
V Podbočju pripravili prireditev Na trg pod levjo šapo. Na prvem tekmovanju v kuhanju vampov zmagala družina Baznik.
Odpri galerijo
Najprej je omamno dišalo po praženi čebuli, ki ji je delala družbo domača slanina, brbotajoči kotlički pa so ob dodatku začimb kmalu vabili z vampi. Na pogled so bili različni, a prav vsi izjemno okusni, tako da je imela strokovna komisija res težko delo med sedmimi kuharskimi mojstrovinami izbrati masterchefa vamperije Podbočje 2021.
S tem laskavim naslovom se je okitila zmagovalna ekipa Baznku vampek, ki so jo sestavljali člani družine Baznik – Alenka, Gregor, Mateja in Matic. A prav vsi kuharji, ki so vihteli kuhalnice na trgu, ta se ponaša z več kot 150 let staro lipo in mogočnim levom, so menili, da je pomembno sodelovati in se imeti fajn, zmaga pa pač le eden.
Da so se v Podbočju, naselju, ki ga krasi kar 11 mostičkov, ozaljšanih s pelargonijami, in celo Napoleonov most, odločili, da kuhajo vampe, ni naključje. V tem kraju imajo namreč vampi dolgo tradicijo, saj so nekdaj ljudje vsako nedeljo po prvi maši obvezno romali na to tradicionalno jed v gostilnah Kerin in Stanič. »Spominjam se, da smo včasih porcije celo nosili domov. V gostilni Kerin pa imajo zdaj vampe ob torkih,« je dejal domačin Franc Glinšek, ki je bil pobudnik tokratnega prvega kuhanja vampov, temu so nadeli ime vamperija. In prav vsaka skupina ljubiteljskih kuharjev je imela svoj recept, svojo drobno skrivnost, ki je delala njihove vampe posebne in najboljše.
V Podbočju so upravičeno ponosni tako na svoj kraj kot na preteklost, in to je bilo čutiti tudi v nadaljevanju sobotnega večera, saj se je na obnovljenem trgu ob cerkvi sv. Križa zvečer zbralo lepo število domačinov. »Danes je en veseli dan, zato je pomembno, da Krževci in Podbočjani (do leta 1952 se je Podbočje imenovalo Sveti križ pri Kostanjevici, op. a.) znamo in zmoremo živeti složno,« je ob odprtju obnovljenega trga dejala Ivanka Černelič Jurečič iz Turističnega društva Podbočje. Tako so v kraju ponosni na nov pano s sliko znamenitega Brjanskega mostu, ki kraje na eni strani Krke s svetom povezuje že od leta 1866, pa na nove stopnice in na nove informativne table na trgu, kjer lahko v treh jezikih preberete vse, kar bi vas lahko zanimalo o kraju in znamenitostih.
Ivanka je med drugim navrgla podatek, da imajo v Podbočju največjo cerkev v novomeški škofiji, saj ne priznavajo tistih par centimetrov, ki jih ima cerkev v Beli krajini. Ponosni so tudi na cviček, saj so prav vinske gorice nad Podbočjem zibelka tega dolenjskega posebneža, s ponosom pa še povedo, da je lev avtohtona podboška žival, zato so temu kralju živali postavili spomenik na trgu.
V davni preteklosti je bila namreč na hribu nad Podbočjem, na Starem gradu, graščina oziroma trdnjava, na začetku kamnitega stopnišča pa naj bi stala dva kamnita leva. Konec 19. stoletja je Alojz Gač izkopal enega, zdaj je v Narodnem muzeju v Ljubljani, replika pa dobrih 20 let krasi trg v Podbočju. Sicer pa o bogati preteklosti te trdnjave, kjer naj bi imeli celo kovnico denarja, opuščena pa je bila v 16. stoletju, danes pričajo le arheološki ostanki, najdeni med vinogradi, najdbe pa so shranjene v Dvornem muzeju na Dunaju, Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani in v Posavskem muzeju v Brežicah.
Duh kovaštva v kraju ohranja mladi Lovro Jurečič iz Vorančeve kovačije, ki je na prireditvi z zgovornim naslovom Na trgu pod levjo šapo pokazal, kako se kuje nože, Franc Černelič pa je koval kovance in zapestnice. Sicer pa so domačini pripravili pester kulturni program, na harmoniko je zaigral Matjaž Zupančič, Renata Jurečič in Metka Vrhovšek sta prebrali pesmi domačinke Marije Kerin, ki je pri skoraj 80 letih lani izdala svojo prvo pesniško zbirko. Pevke izpod Bočja so med drugim zapele himno Podbočje, moj ljubljeni dom, na stojnicah sta se predstavila Turistično društvo Podbočje in Osnovna šola Podbočje, za pijačo sta poskrbela Vinogradniško društvo Podbočje in Bar Jeruzalem, za dobrote po vampih pa članice Aktiva kmečkih žena Podbočje.
Veliko zanimanja je tudi tokrat požel podboški turistični spominek, ki sta ga oblikovala Turistično društvo Podbočje in Turistični podmladek. Prav slednji so očitno pravo gonilo turizma v kraju. Na tamkajšnji osnovni šoli je namreč turistični podmladek z mentorico prof. Suzano Čuš aktiven skoraj dve desetletji, zagnani šolarji so desetkrat sodelovali na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, pred tremi leti pa so oblikovali spominek, ki nosi zgodbo kraja, saj je bilo lončarstvo tu še kako razvito, zanimiv pa je tudi podatek, da je njihova mogočna cerkev zgrajena iz sedem milijonov opek. Tako je nastal uporaben spominek Podboški cegu, ki ima glede na namen uporabe več imen. Lahko je loncenosec, oreholomec, naglavopadec, obtežilnik za denar ...
Spominek je novembra 2019 prejel zlato priznanje Turistične zveze Slovenije kot eden od devetih najboljših kulinaričnih in gastronomskih spominkov Termalne in Panonske Slovenije, septembra 2020 pa je bil na Finskem razglašen za zmagovalca za najboljše/najprestižnejše kulinarične in gastronomske spominke in prejel uradni certifikat IGCAT (International Institute of Gastronomy Culture Arts and Tourism).
S tem laskavim naslovom se je okitila zmagovalna ekipa Baznku vampek, ki so jo sestavljali člani družine Baznik – Alenka, Gregor, Mateja in Matic. A prav vsi kuharji, ki so vihteli kuhalnice na trgu, ta se ponaša z več kot 150 let staro lipo in mogočnim levom, so menili, da je pomembno sodelovati in se imeti fajn, zmaga pa pač le eden.
Ponosni tudi na cviček
Da so se v Podbočju, naselju, ki ga krasi kar 11 mostičkov, ozaljšanih s pelargonijami, in celo Napoleonov most, odločili, da kuhajo vampe, ni naključje. V tem kraju imajo namreč vampi dolgo tradicijo, saj so nekdaj ljudje vsako nedeljo po prvi maši obvezno romali na to tradicionalno jed v gostilnah Kerin in Stanič. »Spominjam se, da smo včasih porcije celo nosili domov. V gostilni Kerin pa imajo zdaj vampe ob torkih,« je dejal domačin Franc Glinšek, ki je bil pobudnik tokratnega prvega kuhanja vampov, temu so nadeli ime vamperija. In prav vsaka skupina ljubiteljskih kuharjev je imela svoj recept, svojo drobno skrivnost, ki je delala njihove vampe posebne in najboljše.
V Podbočju so upravičeno ponosni tako na svoj kraj kot na preteklost, in to je bilo čutiti tudi v nadaljevanju sobotnega večera, saj se je na obnovljenem trgu ob cerkvi sv. Križa zvečer zbralo lepo število domačinov. »Danes je en veseli dan, zato je pomembno, da Krževci in Podbočjani (do leta 1952 se je Podbočje imenovalo Sveti križ pri Kostanjevici, op. a.) znamo in zmoremo živeti složno,« je ob odprtju obnovljenega trga dejala Ivanka Černelič Jurečič iz Turističnega društva Podbočje. Tako so v kraju ponosni na nov pano s sliko znamenitega Brjanskega mostu, ki kraje na eni strani Krke s svetom povezuje že od leta 1866, pa na nove stopnice in na nove informativne table na trgu, kjer lahko v treh jezikih preberete vse, kar bi vas lahko zanimalo o kraju in znamenitostih.
Ivanka je med drugim navrgla podatek, da imajo v Podbočju največjo cerkev v novomeški škofiji, saj ne priznavajo tistih par centimetrov, ki jih ima cerkev v Beli krajini. Ponosni so tudi na cviček, saj so prav vinske gorice nad Podbočjem zibelka tega dolenjskega posebneža, s ponosom pa še povedo, da je lev avtohtona podboška žival, zato so temu kralju živali postavili spomenik na trgu.
Trg z levom
V davni preteklosti je bila namreč na hribu nad Podbočjem, na Starem gradu, graščina oziroma trdnjava, na začetku kamnitega stopnišča pa naj bi stala dva kamnita leva. Konec 19. stoletja je Alojz Gač izkopal enega, zdaj je v Narodnem muzeju v Ljubljani, replika pa dobrih 20 let krasi trg v Podbočju. Sicer pa o bogati preteklosti te trdnjave, kjer naj bi imeli celo kovnico denarja, opuščena pa je bila v 16. stoletju, danes pričajo le arheološki ostanki, najdeni med vinogradi, najdbe pa so shranjene v Dvornem muzeju na Dunaju, Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani in v Posavskem muzeju v Brežicah.
Duh kovaštva v kraju ohranja mladi Lovro Jurečič iz Vorančeve kovačije, ki je na prireditvi z zgovornim naslovom Na trgu pod levjo šapo pokazal, kako se kuje nože, Franc Černelič pa je koval kovance in zapestnice. Sicer pa so domačini pripravili pester kulturni program, na harmoniko je zaigral Matjaž Zupančič, Renata Jurečič in Metka Vrhovšek sta prebrali pesmi domačinke Marije Kerin, ki je pri skoraj 80 letih lani izdala svojo prvo pesniško zbirko. Pevke izpod Bočja so med drugim zapele himno Podbočje, moj ljubljeni dom, na stojnicah sta se predstavila Turistično društvo Podbočje in Osnovna šola Podbočje, za pijačo sta poskrbela Vinogradniško društvo Podbočje in Bar Jeruzalem, za dobrote po vampih pa članice Aktiva kmečkih žena Podbočje.
V Evropi nagrajen spominek
Veliko zanimanja je tudi tokrat požel podboški turistični spominek, ki sta ga oblikovala Turistično društvo Podbočje in Turistični podmladek. Prav slednji so očitno pravo gonilo turizma v kraju. Na tamkajšnji osnovni šoli je namreč turistični podmladek z mentorico prof. Suzano Čuš aktiven skoraj dve desetletji, zagnani šolarji so desetkrat sodelovali na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, pred tremi leti pa so oblikovali spominek, ki nosi zgodbo kraja, saj je bilo lončarstvo tu še kako razvito, zanimiv pa je tudi podatek, da je njihova mogočna cerkev zgrajena iz sedem milijonov opek. Tako je nastal uporaben spominek Podboški cegu, ki ima glede na namen uporabe več imen. Lahko je loncenosec, oreholomec, naglavopadec, obtežilnik za denar ...
77
milijonov opek je v njihovi cerkvi.
milijonov opek je v njihovi cerkvi.
Spominek je novembra 2019 prejel zlato priznanje Turistične zveze Slovenije kot eden od devetih najboljših kulinaričnih in gastronomskih spominkov Termalne in Panonske Slovenije, septembra 2020 pa je bil na Finskem razglašen za zmagovalca za najboljše/najprestižnejše kulinarične in gastronomske spominke in prejel uradni certifikat IGCAT (International Institute of Gastronomy Culture Arts and Tourism).