OSTAL BREZ KRIL
Po nadangela kar s helikopterjem
Februarja mu je burja odtrgala del krila. Obnovili ga bodo v restavratorski delavnici.
Odpri galerijo
PIRAN – Domačine in one, ki te dni dopustujejo v Piranu, je včeraj malo pred 8. uro zjutraj prebudil ropot helikopterja. Ta je na presenečenje mnogih pristal na ploščadi nad mestom, ob cerkvi sv. Jurija. Ropot se je polegel, tistega, ki se še ni dobro predramil, pa je dokončno spravilo na noge njegovo kakšne četrt ure dolgo vnovično hrumenje nad cerkvijo. Ves Piran je zrl gor in mnogi domačini so se napotili k cerkvi.
Bilo je kaj videti. Helikopter Slovenske vojske je namreč priletel z zvonika ob cerkvi sv. Jurija dvignit in nato na župnijsko dvorišče spustit piranskega nadangela Mihaela. Ta bdi nad mestom že 250 let in tudi zaradi 47,2 m visokega veličastnega zvonika, katerega vrh krasi, je Piran eno naših najbolj fotogeničnih mest. Baročno cerkev sv. Jurija so zgradili in posvetili leta 1637, pred tem so na njeni vzhodni strani med letoma 1600 in 1615 dogradili samostoječi današnji zvonik, ki so ga zasnovali po renesančnem zvoniku sv. Marka v Benetkah.
Kot je povedal župnik Zorko Bajc, so ga zaradi popravil zadnjič prizemljili leta 1908, torej pred 110 leti. Prvi, ki se je po desetletjih pred meseci zaradi odlomljenega krila povzpel tja gor, je bil jamski reševalec in član tehnične enote za hitre intervencije pri civilni zaščiti Robert Grilc - Čevap. Za vzpon po vrveh si je ob pomoči kolega, prav tako jamskega reševalca Boruta Stepančiča, zaradi varnosti pripravil dve sidrišči. »Že takrat sem ocenil, da bo vzpon do nadangela velik problem. Sveder za sidrišči je šel v steno kot v maslo, zato sem ju za večjo nosilnost pripravil toliko temeljiteje. Poskusil sem vzpon po strelovodu, ki vodi tja gor, in ugotovil, da mi je lahko v veliko pomoč.
Nato sem ob robu na vrhu iz vrvi naredil varovalno ograjo. Tako smo lahko zaradi nevarnosti, da se odtrga, sneli še drugo krilo, nadangela pa od blizu temeljito fotografirali,« opisuje skoraj dva meseca priprav na helikoptersko snemanje nadangela. Da je to zaradi njegove precejšnje razmajanosti treba narediti, je pokazala temeljita analiza fotografij, ki so jo opravili v ljubljanskem podjetju Gnom, d. o. o. To deluje na področju varovanja kulturne dediščine in ima precej izkušenj pri podobnih restavratorskih podvigih. Kot je povedal njegov vodja Jože Drešar, bodo nadangela prepeljali v restavratorsko delavnico v Ljubljani, ga razstavili in temeljito pregledali njegove poškodbe: »Pri popravilih bomo pazili, da vsi nepoškodovani in dobro ohranjeni deli ostanejo na skulpturi. Po kakem mesecu se bo nadangel vrnil v Piran.« Najrazličnejše piranske govorice, da bo mesto namesto svojega pravega nadangela Mihaela dobilo nazaj njegovo repliko, torej ne držijo.
Vse je potekalo po načrtih, brez zastojev, in čez nekaj minut je bil kip v ležečem položaju na župnijskem dvorišču. »Aleluja,« je vzklikal zadovoljni župnik Bajc. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri podvigu, in s penino nazdravil posadki helikopterja, restavratorjem podjetja Gnom, pripadnikom piranske civilne zaščite, piranskim gasilcem in predstavnikom občine. Še preden so nadangela naložili na kamion, ga je prišlo od blizu pogledat in potipat precej Pirančanov: za kaj takega do zdaj niso imeli priložnosti. Številni so bili presenečeni nad njegovo velikostjo, predvsem pa ganjeni nad tako bližnjim srečanjem z njim, ki ga pogledujejo tja gor na zvonik vsak dan. Mesec dni ga tam ne bo in vsi pravijo, da ga bodo močno pogrešali.
250
let že bdi nadangel Mihael nad Piranom.
let že bdi nadangel Mihael nad Piranom.
Bilo je kaj videti. Helikopter Slovenske vojske je namreč priletel z zvonika ob cerkvi sv. Jurija dvignit in nato na župnijsko dvorišče spustit piranskega nadangela Mihaela. Ta bdi nad mestom že 250 let in tudi zaradi 47,2 m visokega veličastnega zvonika, katerega vrh krasi, je Piran eno naših najbolj fotogeničnih mest. Baročno cerkev sv. Jurija so zgradili in posvetili leta 1637, pred tem so na njeni vzhodni strani med letoma 1600 in 1615 dogradili samostoječi današnji zvonik, ki so ga zasnovali po renesančnem zvoniku sv. Marka v Benetkah.
Prizemljen pred sto leti
Na njegov vrh so na vrtljivo podlago postavili veliko podobo nadangela Mihaela, ki od zgoraj varuje mesto, predvsem pa Pirančanom in njegovim ribičem s kazanjem smeri pihanja vetra pomaga pri napovedih vremena. Zvonik ima zaradi višinske lege tudi strelovod, ki stoji na vrhu ob nadangelu Mihaelu, tako strela včasih pusti kakšno poškodbo na njegovi podobi. Nosilna konstrukcija skulpture je iz železnih profilov in obdana z bakreno pločevino. Čas in vreme ji ne prizanašata. Nazadnje je bila močneje poškodovana februarja letos, ko je močna burja nadangelu odtrgala del krila. Del drugega so odstranili iz varnostnih razlogov. Izkazalo se je, da po 250 letih potrebuje obsežnejše popravilo in restavriranje ter da ga bo treba sneti.»Po kakšnem mesecu se bo nadangel vrnil v Piran.
Kot je povedal župnik Zorko Bajc, so ga zaradi popravil zadnjič prizemljili leta 1908, torej pred 110 leti. Prvi, ki se je po desetletjih pred meseci zaradi odlomljenega krila povzpel tja gor, je bil jamski reševalec in član tehnične enote za hitre intervencije pri civilni zaščiti Robert Grilc - Čevap. Za vzpon po vrveh si je ob pomoči kolega, prav tako jamskega reševalca Boruta Stepančiča, zaradi varnosti pripravil dve sidrišči. »Že takrat sem ocenil, da bo vzpon do nadangela velik problem. Sveder za sidrišči je šel v steno kot v maslo, zato sem ju za večjo nosilnost pripravil toliko temeljiteje. Poskusil sem vzpon po strelovodu, ki vodi tja gor, in ugotovil, da mi je lahko v veliko pomoč.
Nato sem ob robu na vrhu iz vrvi naredil varovalno ograjo. Tako smo lahko zaradi nevarnosti, da se odtrga, sneli še drugo krilo, nadangela pa od blizu temeljito fotografirali,« opisuje skoraj dva meseca priprav na helikoptersko snemanje nadangela. Da je to zaradi njegove precejšnje razmajanosti treba narediti, je pokazala temeljita analiza fotografij, ki so jo opravili v ljubljanskem podjetju Gnom, d. o. o. To deluje na področju varovanja kulturne dediščine in ima precej izkušenj pri podobnih restavratorskih podvigih. Kot je povedal njegov vodja Jože Drešar, bodo nadangela prepeljali v restavratorsko delavnico v Ljubljani, ga razstavili in temeljito pregledali njegove poškodbe: »Pri popravilih bomo pazili, da vsi nepoškodovani in dobro ohranjeni deli ostanejo na skulpturi. Po kakem mesecu se bo nadangel vrnil v Piran.« Najrazličnejše piranske govorice, da bo mesto namesto svojega pravega nadangela Mihaela dobilo nazaj njegovo repliko, torej ne držijo.
Pogrešali ga bodo
V pripravah za helikopterski dvig so jamarski reševalci s kovinskim okvirjem ojačali s kamnitimi bloki pokrit vrh zvonika. To je bilo zavoljo njegove starosti nujno, saj bi se lahko zaradi s helikopterja viseče pletenice z njega kaj odkrušilo ali celo podrlo. Šele potem so nadangela privezali na dve vrvi. Ko je helikopter s spuščeno pletenico prišel do roba ozke ploščadi okoli vrha zvonika, je izkušeni Grilc nanjo pripel vrvi nadangela in počasen dvig, ki je mnogim jemal dih, se je začel.Vse je potekalo po načrtih, brez zastojev, in čez nekaj minut je bil kip v ležečem položaju na župnijskem dvorišču. »Aleluja,« je vzklikal zadovoljni župnik Bajc. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri podvigu, in s penino nazdravil posadki helikopterja, restavratorjem podjetja Gnom, pripadnikom piranske civilne zaščite, piranskim gasilcem in predstavnikom občine. Še preden so nadangela naložili na kamion, ga je prišlo od blizu pogledat in potipat precej Pirančanov: za kaj takega do zdaj niso imeli priložnosti. Številni so bili presenečeni nad njegovo velikostjo, predvsem pa ganjeni nad tako bližnjim srečanjem z njim, ki ga pogledujejo tja gor na zvonik vsak dan. Mesec dni ga tam ne bo in vsi pravijo, da ga bodo močno pogrešali.