POHOD
Po nagelj in butarice na Limbarsko
Približuje se uradni začetek pomladi, z njo pa prihaja še velika noč, zato je vse več dogodkov na prostem, veliko bo pohodov.
Odpri galerijo
V nedeljo bo pohod po nagelj na Limbarsko goro. FOTO: Primož Hieng
Tokrat omenjamo tradicionalno prireditev 30. pohod po nagelj na Limbarsko goro, ki bo v nedeljo, 18. marca. Za najbolj zgodnje bo v cerkvi sv. Valentina maša, ob 11. uri se bo začel kulturni program, nato pa bo sledila zabava s skupino Bojsi in z Ansamblom Jureta Zajca.
Začetek te priljubljene marčne prireditve sega v daljnje leto 1989. Idejo Marjana Štruklja so uresničili člani ŠD Krašnja. Pozneje so se organizaciji pridružila različna društva, med drugim Društvo krajanov Limbarska gora, ki je zdaj že precej let edini organizator pohoda po nagelj. Njen osnovni namen je poleg rekreacije in druženja izkazati drobno pozornost in simbolno zahvalo vsem materam, ženam in dekletom ob prazniku dneva žena in materinskem dnevu.
Ob prihodu na prireditveni prostor na vrhu Limbarske gore tako vsaka predstavnica nežnejšega spola prejme nagelj, prijazna dobrodošlica pa velja vsem udeležencem. Sledi kulturni program, nato pa glasba, zabava in druženje. Prireditev je v slovenskem prostoru že zelo dobro poznana in priljubljena, saj se je vsako leto udeleži več kot 10.000 pohodnikov. Ob 20. prireditvi so izdali jubilejni zbornik Naj nagelj na Limbarski gori še dolgo cveti.
V Tuhinjski dolini se že pripravljajo na veliko noč, zato bodo pri termah Snovik že po tradiciji v nedeljo, 18. marca, od 10. do 16. ure pripravili velikonočni sejem. Na voljo bo pestra ponudba izdelkov za velikonočne praznike, med drugim sladke dobrote in suhomesni izdelki, poleg tega pripravljajo predstavitev starih opravil, kot so pletenje, kvačkanje, izdelovanje butaric, košev, barvanje in praskanje pirhov z različnimi vzorci ter še kaj.
Še en dogodek je povezan z največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo. V Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah nad Kamnikom bodo v nedeljo ob 13. uri spet pripravili festival cvetnonedeljskih butaric. V osrednjem prostoru Budnarjeve domačije, v hiši, si bodo obiskovalci lahko ogledali postopek izdelovanja butaric, ki ga bodo prikazali domačini, prav tako pa se bodo lahko tudi sami preizkusili v povezovanju zelenja za cvetno nedeljo. Preizkusili se bodo lahko še v peki velikonočnih oblatov, ki so posebnost v določenih predelih osrednje Slovenije, med drugim jih pečejo v Dolskem in Mali Loki pri Domžalah. V spodnjem razstavnem prostoru Budnarjeve muzejske hiše bodo na ogled butarice, ljubenske potice, pušelni, kravji žegni in drugo zelenje iz vseh krajev Slovenije, ki ga po navadi nosimo k blagoslovu na cvetno soboto. Na razstavi se predstavljajo različna slovenska društva, ki s povezovanjem zelenja ohranjajo slovenski ljudski običaj pred cvetno nedeljo.
Budnarjeva hiša je živi muzej, ki s svojo več sto let staro podobo ohranja izročilo starih kmečkih hiš in preprostega načina življenja na vasi. Črna kuhinja z odprtim ognjiščem, iz katere se še vedno kadi, kmečka izba ali hiša z javorovo mizo in bohkovim kotom, klopjo okrog in okrog, špampetom in mentrgo so le nekatere od posebnosti, ki zaznamujejo domačijo.
Začetek te priljubljene marčne prireditve sega v daljnje leto 1989. Idejo Marjana Štruklja so uresničili člani ŠD Krašnja. Pozneje so se organizaciji pridružila različna društva, med drugim Društvo krajanov Limbarska gora, ki je zdaj že precej let edini organizator pohoda po nagelj. Njen osnovni namen je poleg rekreacije in druženja izkazati drobno pozornost in simbolno zahvalo vsem materam, ženam in dekletom ob prazniku dneva žena in materinskem dnevu.
Rajko in Manja Žebaljec redno sodelujeta na velikonočnem sejmu v Snoviku. FOTO: Primož Hieng
Ob prihodu na prireditveni prostor na vrhu Limbarske gore tako vsaka predstavnica nežnejšega spola prejme nagelj, prijazna dobrodošlica pa velja vsem udeležencem. Sledi kulturni program, nato pa glasba, zabava in druženje. Prireditev je v slovenskem prostoru že zelo dobro poznana in priljubljena, saj se je vsako leto udeleži več kot 10.000 pohodnikov. Ob 20. prireditvi so izdali jubilejni zbornik Naj nagelj na Limbarski gori še dolgo cveti.
Po maši bo zabava s skupino Bojsi in z Ansamblom Jureta Zajca.
V Tuhinjski dolini se že pripravljajo na veliko noč, zato bodo pri termah Snovik že po tradiciji v nedeljo, 18. marca, od 10. do 16. ure pripravili velikonočni sejem. Na voljo bo pestra ponudba izdelkov za velikonočne praznike, med drugim sladke dobrote in suhomesni izdelki, poleg tega pripravljajo predstavitev starih opravil, kot so pletenje, kvačkanje, izdelovanje butaric, košev, barvanje in praskanje pirhov z različnimi vzorci ter še kaj.
Sestri dvojčici Marina Mihelič, levo, in Slavka Arko izdelujeta kravje žegne iz okolice Sodražice. FOTO: Primož Hieng
Še en dogodek je povezan z največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo. V Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah nad Kamnikom bodo v nedeljo ob 13. uri spet pripravili festival cvetnonedeljskih butaric. V osrednjem prostoru Budnarjeve domačije, v hiši, si bodo obiskovalci lahko ogledali postopek izdelovanja butaric, ki ga bodo prikazali domačini, prav tako pa se bodo lahko tudi sami preizkusili v povezovanju zelenja za cvetno nedeljo. Preizkusili se bodo lahko še v peki velikonočnih oblatov, ki so posebnost v določenih predelih osrednje Slovenije, med drugim jih pečejo v Dolskem in Mali Loki pri Domžalah. V spodnjem razstavnem prostoru Budnarjeve muzejske hiše bodo na ogled butarice, ljubenske potice, pušelni, kravji žegni in drugo zelenje iz vseh krajev Slovenije, ki ga po navadi nosimo k blagoslovu na cvetno soboto. Na razstavi se predstavljajo različna slovenska društva, ki s povezovanjem zelenja ohranjajo slovenski ljudski običaj pred cvetno nedeljo.
Pri termah Snovik bo v nedeljo, 18. marca, od 10. do 16. ure velikonočni sejem.
Budnarjeva hiša je živi muzej, ki s svojo več sto let staro podobo ohranja izročilo starih kmečkih hiš in preprostega načina življenja na vasi. Črna kuhinja z odprtim ognjiščem, iz katere se še vedno kadi, kmečka izba ali hiša z javorovo mizo in bohkovim kotom, klopjo okrog in okrog, špampetom in mentrgo so le nekatere od posebnosti, ki zaznamujejo domačijo.
