Po nalivih spet vroče

Po spremenljivem vremenu in okrepljeni nevihtni aktivnosti se je spet začelo obdobje sončnega, vročega in suhega vremena. Avgust je prinesel tudi nekaj dežja. Na nekaterih merilnih mestih Arsa je višina padavin med 2. in 3. avgustom, ki so večinoma v obliki nalivov trajale pod eno uro, dosegla povratno dobo od nekaj let do nekaj desetletij. Skupno je v prvi dekadi avgusta padlo več dežja na zahodnem in v osrednjem delu Slovenije (Topol pri Medvodah 144 mm, Cerknica 89,7 mm, Kočevje in Črnomelj okrog 60 mm), najmanj je bilo padavin v pasu od osrednje proti severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji (med 10 in 20 mm), spet pa so se padavine okrepile na skrajnem repu severovzhodne Slovenije ali manjših lokalno omejenih območjih. Na območju Goriške, Vipavske doline, slovenske Istre in Obale so bile padavine bolj skromne, med 20 in 30 mm. To je za kakšen dan omililo sušne razmere, ki se bodo v prihodnjih dneh ponovno zaostrile, saj bo k temu prispevalo visoko izhlapevanje. Krajevne nevihte so stanje le začasno izboljšale. Na Goriškem vodna bilanca poletnih mesecev ostaja negativna, kar kaže na sušne razmere. V Biljah je od junija do prve dekade avgusta padlo le 132 mm dežja, kar poletje za zdaj uvršča med izjemno suha. Podobno suhe razmere so bile v letih 2003, 2013, 2006, 1994, ki jih uvrščamo med sušna. Prihodnji teden bodo kmetijske rastline še naprej v sušnem in tudi vročinskem stresu.

Mehčanje jagod vinske trte

Večina zgodnjih sort vinske trte je v fenološki fazi barvanja oziroma mehčanja jagod. Postopno izgubljajo kislino in trpkost, prevlečejo se z voščenim oprhom. Aktivnost dihanja se zmanjša, poteka akumulacija sladkorjev, kationov, aminokislin in fenolov, zmanjšuje se koncentracija jabolčne kisline. Začeli se bodo spremljati parametri dozorevanja. V času zorenja mladike in zalistniki prenehajo rasti, les začne zoreti od spodaj navzgor. V tem času svetovalne službe priporočajo, da poskrbimo za zdravo listno maso, ki je osnova za dobro prehranjenost grozdov, za dobro osončenost listov z odstranjevanjem listov oziroma grozdov. S tem vplivamo na boljše kopičenje sladkorja, na primerno obarvanost rdečih sort ter ugodno zdravstveno stanje trte. Pravilo je, naj bo nad zadnjim grozdom od 10 do 14 listov, odvisno od vzgojne oblike. V primeru napovedi pojava večdnevnih padavin se pred začetkom padavin pri sortah, kjer se jagode mehčajo, priporoča uporaba sredstev za varstvo proti sivi grozdni plesni, t. i. botritisu. Če je vinograde prizadelo neurje in/ali toča, v tej razvojni fazi svetovalne službe priporočajo uporabo bakrovih pripravkov ter dodajanje foliarnih gnojil. V tej fazi je največji sprejem kalija pa tudi dušika iz tal, za kar moramo poskrbeti že s predhodnim talnim gnojenjem. Pomanjkanje kalija se običajno pojavi zgodaj ali na sredini poletja. Prvi vidni znaki so razbarvanje listnih robov, ki se potem nadaljuje v medžilni prostor lista in je manj izrazito ob žilah. Pri močnem pomanjkanju kalija se začnejo zvijanje listov, rjavenje in pojav kloroz. To se pojavi pogosto na začetku dozorevanja grozdja, saj je potreba po kaliju med dozorevanjem največja. Močno pomanjkanje kalija vpliva negativno tudi na rast mladik in količino pridelka, vpliva na počasno akumulacijo sladkorjev in slabo obarvanostjo pri rdečih sortah. Pomanjkanje kalija vpliva na slabšo dozorelost lesa in s tem na manjšo odpornost vinske trte proti nizkim temperaturam. Kalij je zelo pomemben v stresnih situacijah zaradi suše, saj uravnava dihanje rastlin. V sušnem obdobju se priporoča foliarno gnojenje s kalijem, ker zmanjša potrebo po vodi.