Po napadu medveda dobro okreva

Medvedov je pri nas vse več. »Ministrstvo nam odredi odstrel, ki je manjši, kot je na letni ravni prirastek medvedje populacije,« pravi Jadran Grželj, starešina Lovske družine Tabor Zagorje. To je predel, kjer je kosmatinec, ni jasno, ali samec ali samica, v ponedeljek, 9. avgusta, napadel domačina. Kot smo poročali, se je 30-letni Marko Šajn pred večerom odpravil v naravo, na svež zrak, iz regijskega centra za obveščanje pa so policijo ob 19.47 obvestili, da je poklical moški, ki ga je med Zagorjem in Šilentaborom napadel medved. Reševalci so ga takoj odpeljali v UKC Ljubljana na zdravljenje. Po prvih podatkih naj bi pritekel ravno med medvedko in njene mladiče, so še dodali na Policijski upravi Koper. Šajn je imel še to smolo, da ga je medved napadel kar dvakrat! Smo pa izvedeli, da okreva. Na srečo niso bili poškodovani vitalni organi, ampak je menda dobil »le« površinske rane. Mimogrede, še dva tedna prej je domačinka srečala medvedko, in to le sto metrov stran od vasi Zagorje.
 

Naravovarstveniki protestirajo

Zaradi medveda in škode so aktivni tudi domači lovci iz LD Tabor Zagorje. »Dobili smo dovoljenje za izredni odstrel, a se je izteklo 18. avgusta,« nadaljuje Grželj in doda, da si stroka ni ravno enotna, ali je šlo za medvedko ali medveda. »Rečeno je bilo, da gre za medvedko, saj se medved ne bi tako odzval. Lahko pa je bilo tudi naključje, da je bil vendarle medved.« Letni odstrel kosmatincev je v domeni Zavoda za gozdove Republike Slovenije, Agencija za okolje Republike Slovenije pa odreja izrednega. Tako je tudi bilo, odločba je bila izdana za enega rjavega medveda na območju pašnikov med Šilentaborom in Šembijami, ker naj bi šlo v obeh omenjenih primerih, glede na znane okoliščine, zelo verjetno za isto žival. To pa je pognalo v zrak Zvezo ekoloških gibanj Slovenije, ki je ostro nasprotovala odstrelu. Spomnili so, da je okoljsko ministrstvo letos odobrilo odstrel 130 medvedov. »S takim tempom 'politično' planiranega odstrela bodo slovenski medvedi po petih letih preživeli le še v živalskih vrtovih,« so zapisali. Lovcem odstrel ni uspel, roko na srce, to priznava tudi Jadran Grželj, za tak lov potrebuješ usposobljeno enoto, sicer je lahko precej nevarno.


 

Kličejo jih sprehajalci in kolesarji

V strahu pred medvedom živijo tudi na Dolenjskem v Tržišču in okolici, zdaj pa se je pojavil med Malim in Velikim Slatnikom na območju Novega mesta, kjer so po poročanju portala Dolenjskanews opazili medvedko z mladičema. Še enega, menda 300-kilogramskega, pa so v torek videli le nekaj kilometrov pred prestolnico, pri Pijavi Gorici. Starešina LD Škofljica Mitja Spindler pravi, da to ni nič nenavadnega, saj je teh zveri na območju njihove lovske družine veliko. Dodaja, da so avgusta prejeli po dva, tri klice na teden, v katerih so jim sprehajalci, kolesarji in drugi sporočali, da so opazili medveda. In sicer na območju vse do vasi Orle na obrobju Golovca, kjer je vsak dan veliko rekreativcev, in Gorenjega Blata. Glede na opise medvedov pa Spindler dvomi, da je šlo za kosmatinca, ki so ga v torek opazili pri Pijavi Gorici.



​Največji problem, nadaljuje, je, da se že tretje leto zaradi protestov naravovarstvenikov ne izvajajo odstreli v takšni višini, kot je bilo predvideno in bi bilo potrebno. Prav z njimi je lažje uravnavati medvedjo populacijo ter tako med drugim preprečiti, da bi zahajala v bližino naselij. Ker namreč človek vdira v njihovo naravno okolje, na primer z gradnjo avtocest ali vožnjo štirikolesnikov po gozdnih poteh, se ti umikajo tja, kjer si najdejo prostor. In če jih je na tem prostoru veliko, se pač nekateri približajo naseljem. Vsem, ki radi zahajajo v gozd, zato Spindler svetuje samozaščitno ravnanje, predvsem da ga ne obiskujejo v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah. Prav tako je dobro, da smo v gozdu nekoliko bolj glasni, saj tako opozorimo živali na svojo prisotnost. Pse je tudi dobro imeti ves čas na kratkih povodcih. Če pa že naletimo na medveda, se nikar ne poženimo v beg, ampak se počasi in mirno začnimo vračati, od koder smo prišli.
 

Ogrožene avtohtone pasme

Plat zvona pa bijejo tudi rejci. »Tudi zveri so krive za upad reje, če to ne bo upoštevano v kmetijski strategiji, reje drobnice ne bo več. Leta 2009 smo imeli okoli 170.000 živali, trenutno le še 125.000,« opozarja predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek, ki pogreša razumno upravljanje populacije zveri. Dodal je še, da na območjih s slednjimi reja upada, na Kočevskem je bilo denimo okoli 10.000 ovac in koz, zdaj jih je le še okoli 2000, zveri se naseljujejo v alpski prostor, po vsej Sloveniji. Pri tem je treba upoštevati, da populacija medveda in volka ni več ogrožena, pač pa je močno ogrožena populacija avtohtonih pasem, predvsem drobnice.