Vojnemu veteranu po objavi članka našli novi dom

Za 80-letnega vojnega veterana in srčnega bolnika Benedikta Pančurja, ki ga je najemodajalec metal na cesto, se je samo 12 dni po objavi članka v Slovenskih novicah našla rešitev. Ko so za njegovo stisko izvedeli predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo slovenska Istra Valter Viler, njihova sekretarka Mirela Šavle in Gaja Stibilj, mag. soc. del., s Centra za socialno delo Južna Primorska, enota Koper, ki je vodila postopek namestitve v dom, so se bliskovito odzvali.

Benediktu, ki ga po njegovih besedah zdravniki, kljub temu da je življenjsko ogrožen, niso jemali resno, vse dokler niso izvedeli, da pripravljamo članek o tem, je predsednik Viler organiziral prevoze v bolnišnico, da mu ni bilo treba iz Kopra v Izolo in nazaj z avtobusom. Zanj so plačali zdravniško mnenje osebne zdravnice, ki je nato romalo skupaj z vlogo za sprejem v kateri koli dom v Sloveniji. Takoj so se odzvali v Domu upokojencev Vrhnika; Gaja Stibilj mu je priskrbela streho nad glavo in uredila še doplačilo za dom, ki ga s pokojnino dobrih 400 evrov sam ne bi zmogel.

Prvič je na Vrhniki prespal prejšnji teden v sredo. »Prišel bi lahko že kakšen dan prej, a sem ostal v najemniškem stanovanju, ker sem imel še v torek kardiologa,« pripoveduje veteran, ki še pred nekaj tedni ni videl izhoda iz največje stiske v življenju.

Nekaj dni potem, ko so v bolnišnici izvedeli, da bo luč sveta ugledala njegova zgodba, so mu po sedmih mesecih čakanja le poslali izvide kardioloških preiskav, ki pa niso bili dobri. Zelo je bolehen. Po navedbah strokovnega vodje Zdravstvenega doma Koper Matjaža Štefana, dr. med., kjer je imel do odhoda v dom osebno zdravnico, je bil kardiološki konzilij izolske bolnišnice mnenja, da je potrebna zamenjava aortne zaklopke in kirurška revaskularizacija miokarda oziroma bypass.

Prvič je na Vrhniki prespal prejšnji teden v sredo. FOTO: Valter Viler

Spet ima načrte

Od priprave članka in objave je imel dodatne preiskave in dve srečanji s kardiologom. Prejšnji torek so mu rekli, da bo izvide zadnjih preiskav pregledal tamkajšnji kardiolog, potem bo jasno, kako dalje. Z velikim upanjem, da bo kandidat za operacijo na odprtem srcu in da bo na vrsti hitro, predvsem pa, da bo dobro okreval, potrpežljivo čaka pošto iz izolske bolnišnice. Za srčno popuščanje z visokim krvnim pritiskom, ki ga življenjsko ogroža, ima zdravila, dihalno stisko si bo do takrat lajšal s čajem proti visokemu pritisku.

Garsonjere, v kateri je bil podnajemnik skoraj štiri leta, ne pogreša preveč. Da je za dobrih 25 kvadratnih metrov stanovanja plačeval 390 evrov, za stroške še med 90 in 140 mesečno, si je trgal od ust. »Dolgo sem živel sam in skrbel zase,« nam je povedal. »Zato je sprememba velika, a se nanjo z veliko dobre volje privajam. V domu so me sprejeli zelo lepo. Osebje je ustrežljivo, prijazni so z menoj in hrana je okusna. Samo dobro lahko povem o zaposlenih.«

Hvaležen je tudi sekretarki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo slovenska Istra Mireli Šavle. FOTO: MOK

Sobo si deli s sostanovalcem, čas si krajša s televizijo, računalnikom, sprehodi, obiski Ljubljane, v katero se poda z avtobusom. »Pripravljam se na operacijo in še veliko lepih načrtov imam v svojem življenju,« pove spet optimistični Benedikt. Tisti, ki ga dobro poznajo, povedo, da ima tudi zlato srce, vsakomur bi pomagal.

»Mislim, da bi med čakanjem na ukrepanje zdravnikov umrl, če mi ne bi na pomoč priskočile Slovenske novice,« je znova ponovil Benedikt. »Zdaj pa sem na varnem po zaslugi veteranov, predvsem Valterja in Mirele, Gaje Stibilj in Slovenskih novic. Če vas ne bi bilo, bi svoj konec verjetno dočakal na ulici,« hvaležno sklene.