PLES
Po odru potovali kamni
V treh dneh se je v okviru festivala Živa na odru zvrstilo okoli 300 mladih plesalcev iz vse Slovenije in nekaj gostov iz tujine.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) poteka že od davnega leta 1975, kar kaže, da ima sodobni ples v Sloveniji bogato tradicijo. Današnje ime je festival dobil po leta 2011 umrli plesalki, koreografinji in plesni pedagoginji Živi Kraigher, ki velja za eno od pionirk sodobnega plesa pri nas, poteka pa na odru Centra kulture Španski borci v Ljubljani.
Začel se je s predstavo Kako gledamo ples, v kateri je Samo Oleami gledalce, ki so se mu pridružili na odru, spodbudil k razmišljanju in zavednemu spremljanju plesa, kot nekakšna navodila, kako naj kot gledalci sodobnega plesa ugotavljamo, kaj je to, kar gledamo.
To je bil pravi uvod v večer, ki je poleg plesnih miniatur in celovečernih predstav prinesel tudi slovesno podelitev priznanj za izjemne dosežke na plesnem področju.
Letošnje prejemnice listin Mete Vidmar so plesalke, pedagoginje in koreografinje Dalanda Diallo, Polona Boruta in Lucija Boruta.
»To priznanje je zame zelo pomembno, tudi zato, ker izhajam iz šole Mete Vidmar. Je tudi čudovita popotnica za naprej, da bom delovala tako s svojimi učenkami in kot plesalka. Kot pedagoginja z učenkami neizmerno uživam, če veliko daješ, veliko dobivaš nazaj. Vendar se posvečam tudi sebi kot plesalki, saj le tako, da rastem na tem področju, lahko dajem tudi drugim,« nam je povedala Dalanda Diallo, sestri Polona in Lucija Boruta, ki sta močno povezani tudi v svojem plesnem delu, pa pravita: »Živeti od plesa in uresničevati poslanstvo, da lahko učiš otroke, to šteje. Kar ni enostavno, otroci so največji kritiki. Pa seveda to, da hkrati še sami pleševa. Mislim, da bova obe plesali, dokler se bova lahko gibali po odru.«
Prvi večer se je sklenil s predstavitvijo dveh uveljavljenih plesnih šol, Plesni Forum Celje je z odra spraševal Ali si z nami?, Plesna izba Maribor pa je pripravila predstavo Potujoči kamni.
Drugi dan so obiskovalci najprej spremljali plesne miniature, s katerimi so mladi plesalci predstavili celoletno plesno ustvarjanje, prav posebna pa je bila večerna predstava Studia za svobodni ples iz Ljubljane, ki je nastala pod koreografskim vodstvom Urše Rupnik: dvanajst plesalcev, ki svoj navdih išče v pesniški zbirki Jerneja Kusterleta Tipkopisi, sta na odru z živo avtorsko glasbo spremljala David Nik Lipovac (bobni) in David Kocmur (kitara).
Zadnji dan je organizator v program uvrstil predstavitev akademskih programov plesa, kar je pritegnilo mlade ustvarjalce, ki se spogledujejo z mislijo, da bi se s plesom morda ukvarjali tudi profesionalno. V Sloveniji imajo plesalci nekaj možnosti študija in pridobitve formalne izobrazbe, dodiplomski študij na primer ponuja Akademija za ples pri Alma Mater Europae, podiplomskega akademija za gledališče, radio, film in televizijo, obiskovalci pa so spoznali tudi študij sodobnega plesa na akademiji dramske umetnosti v Zagrebu.
Gostje iz Hrvaške so sklenili letošnji festival, in sicer z večerno predstavo House Bolero, v kateri so se ustvarjalci študijsko poglobili v Ravelovo glasbo Bolero in zlasti v njeno plesno interpretacijo izpod koreografskega peresa slovenskega, v Bruslju živečega koreografa Mateja Kejžarja.
Začel se je s predstavo Kako gledamo ples, v kateri je Samo Oleami gledalce, ki so se mu pridružili na odru, spodbudil k razmišljanju in zavednemu spremljanju plesa, kot nekakšna navodila, kako naj kot gledalci sodobnega plesa ugotavljamo, kaj je to, kar gledamo.
To je bil pravi uvod v večer, ki je poleg plesnih miniatur in celovečernih predstav prinesel tudi slovesno podelitev priznanj za izjemne dosežke na plesnem področju.
Letošnje prejemnice listin Mete Vidmar so plesalke, pedagoginje in koreografinje Dalanda Diallo, Polona Boruta in Lucija Boruta.
»To priznanje je zame zelo pomembno, tudi zato, ker izhajam iz šole Mete Vidmar. Je tudi čudovita popotnica za naprej, da bom delovala tako s svojimi učenkami in kot plesalka. Kot pedagoginja z učenkami neizmerno uživam, če veliko daješ, veliko dobivaš nazaj. Vendar se posvečam tudi sebi kot plesalki, saj le tako, da rastem na tem področju, lahko dajem tudi drugim,« nam je povedala Dalanda Diallo, sestri Polona in Lucija Boruta, ki sta močno povezani tudi v svojem plesnem delu, pa pravita: »Živeti od plesa in uresničevati poslanstvo, da lahko učiš otroke, to šteje. Kar ni enostavno, otroci so največji kritiki. Pa seveda to, da hkrati še sami pleševa. Mislim, da bova obe plesali, dokler se bova lahko gibali po odru.«
Prvi večer se je sklenil s predstavitvijo dveh uveljavljenih plesnih šol, Plesni Forum Celje je z odra spraševal Ali si z nami?, Plesna izba Maribor pa je pripravila predstavo Potujoči kamni.
Drugi dan so obiskovalci najprej spremljali plesne miniature, s katerimi so mladi plesalci predstavili celoletno plesno ustvarjanje, prav posebna pa je bila večerna predstava Studia za svobodni ples iz Ljubljane, ki je nastala pod koreografskim vodstvom Urše Rupnik: dvanajst plesalcev, ki svoj navdih išče v pesniški zbirki Jerneja Kusterleta Tipkopisi, sta na odru z živo avtorsko glasbo spremljala David Nik Lipovac (bobni) in David Kocmur (kitara).
Zadnji dan je organizator v program uvrstil predstavitev akademskih programov plesa, kar je pritegnilo mlade ustvarjalce, ki se spogledujejo z mislijo, da bi se s plesom morda ukvarjali tudi profesionalno. V Sloveniji imajo plesalci nekaj možnosti študija in pridobitve formalne izobrazbe, dodiplomski študij na primer ponuja Akademija za ples pri Alma Mater Europae, podiplomskega akademija za gledališče, radio, film in televizijo, obiskovalci pa so spoznali tudi študij sodobnega plesa na akademiji dramske umetnosti v Zagrebu.
1975.
so prvič priredili festival Živa.
so prvič priredili festival Živa.
Gostje iz Hrvaške so sklenili letošnji festival, in sicer z večerno predstavo House Bolero, v kateri so se ustvarjalci študijsko poglobili v Ravelovo glasbo Bolero in zlasti v njeno plesno interpretacijo izpod koreografskega peresa slovenskega, v Bruslju živečega koreografa Mateja Kejžarja.