Po okužbi z virusom bi Biserko rešilo dvigalo (FOTO)
»Vsak virus, če le ima moč nad teboj, te lahko uniči,« Biserka Kutnjak pred svojim domom v Selu pri Vranskem priča o lastnih izkušnjah v boju s tem mikroskopsko majhnim človeškim sovražnikom. K sreči je najbolj osovraženemu virusu zadnjih dveh let, novemu koronavirusu, zaenkrat ubežala.
»Sem trikrat cepljena. In še covida-19 ne potrebujem,« je odločna. Jo je pa leta 2018 za nekaj časa povsem onesposobil virus gripe, ki je prešel v pljučnico. To je bilo za njeno telo dodaten šok, saj je že prej dvakrat (v letih 2006 in 2013) zbolela za rakom, leta 1997 pa so ji zdravniki diagnosticirali avtoimunsko bolezen sjögrenov sindrom.
Kako lahko pomagate?Z nakazilom denarja na račun, odprt pri Škofijska karitas Celje, Muzejski trg 8, 3000 Celje.
Tekoči račun: SI56 0400 1004 6530 307
sklic: SI00 29361
namen: Za Biserko.
A Biserka se ni nikoli predala. Vsakič je zbrala dovolj moči, da je premagala bolezni, in tudi kar se tiče sedanjih težav, ki so posledice gripe, je prepričana, da jih bo. Morda gre razlog iskati tudi v tem, da je vedno zelo dobro skrbela za svoje zdravje oziroma za moč lastnega telesa. Upokojena učiteljica razrednega pouka in dolgoletna prostovoljka v okviru Župnijske karitas Vransko je bila vedno polna energije.
Pa ne samo kot zaprisežena hribovka, ampak tudi, kot se rada pohvali, vaditeljica smučanja. Svoj prosti čas je velikokrat namenila potovanjem. »Najraje sem potovala, saj me je vedno zanimalo raziskovanje sveta,« pravi in poudari, da se nikoli, tudi ko se je morala soočiti z rakom, ni predala malodušju: »Za mene sta delo in ustvarjanje v življenju zelo pomembna. Z otroki sem zelo rada delala, poklic učiteljice je bil moj sanjski.«
Petkrat se ji je ustavilo srce
Gripa pred štirimi leti je bila zanjo gotovo ena najhujših življenjskih preizkušenj. Pa ne samo to. Še danes zaradi nje čuti posledice. Pljučnica, kot pojasni, ji je uničila pljuča: »Ostala sta težko dihanje in izredno slaba kapaciteta pljuč.« Le nekaj mesecev pozneje so ji odpovedale še ledvice, zaradi česar je padla v tritedensko komo. Odpovedali so ji vsi vitalni organi. Ko danes gleda na tisti čas, pravi, da je petkrat umrla, saj je tolikokrat doživela zastoj srca.
»Ta viralna gripa je najbrž sprožila vse, kar se je zgodilo,« razmišlja 59-letnica. Četudi so jo ohranili pri življenju, od takrat ni več takšna, kakršna je bila. Med drugim težko hodi, ima »hude nevrološke težave, nekontrolirane izgube zavesti (po domače rečeno, padem skupaj), hudo mravljinčenje spodnjih okončin, močan tremor rok in nog«.
5x
se ji je že ustavilo srce.
Vse to pomeni, da je njeno gibanje seveda zelo oteženo oziroma da brez ustrezne opore tega ne more opravljati, zato ji premagovanje stopnic povzroča veliko preglavic. Teh pa je v njeni hiši precej. Po njih mora večkrat gor in dol, saj ima v zgornjem nadstropju bivalni del, v pritličju pa denimo pralni stroj. Zelo prav bi ji prišlo posebno dvigalo, a kaj ko denarja zanj preprosto nima.
»Stopnišče za to je dovolj široko,« pravi Biserka in nadaljuje, da so ji pri zbiranju denarja za ta še kako potrebni pripomoček pomagali v Škofijski karitas Celje, kjer so v ta namen odprli poseben tekoči račun.
Osebna asistenta zlata vredna
Kutnjakova ob tem poudarja, da bi brez pomoči partnerja Hinka Reberška in dveh osebnih asistentov Valerije Golob in Marka Goloba zelo težko opravljala vsakodnevna opravila. Hinko ji vseskozi stoji ob strani in je polno zaposlen, tako na kmetiji kot na drugih lokacijah: »Delo ga ves čas kliče ... Ampak vsak denar, ki ga dobi, vloži nazaj, da lahko živimo.« Kar se tiče osebnih asistentov, pojasni, da ji pomagata tako pri osebni higieni, hranjenju kot povsem običajnih opravilih, denimo pri čiščenju hiše ali pri košenju trave okoli nje. Po zakonu ji pripada 50 ur osebne asistenca na teden: 40 ur porabi Valerija, deset pa Marko.
Oba delujeta v okviru Društva osebne asistence Varuh. Valeriji, ki se s prostovoljstvom ukvarja od mladih nog, zelo veliko pomeni, da lahko tako pomaga Biserki in ji seveda polepša vsakdan, Marko pa bi vsem, ki načrtujejo gradnjo hiše, svetoval, naj poskrbijo za široke prehode med prostori in seveda čim manj stopnic. V mladosti se vam to morda res ne zdi velik problem, a ko ste enkrat soočeni s takšno situacijo, kot je v primeru Biserke, šteje prav vsaka stopnica.
Vsak virus, če le ima moč nad teboj, te lahko uniči.
Biserka opozori, da že od novembra lani išče nadomestnega asistenta, ki bi vskočil v primeru bolniške odsotnosti Valerije ali Marka. Ljudje pa se, kot opaža, ne odzovejo. Zaradi tega je zelo razočarana, še posebno ker lahko velikokrat sliši, da se ljudje pritožujejo, češ da ni novih služb. Na koncu našega obiska vsem tistim, ki ne verjamejo, da novi koronavirus zares obstaja, polaga na srce, naj ne bodo tako lahkoverni: tistega občutka, ko se zaradi njega ne moreš več niti postaviti na noge in denimo iti sam na stranišče, res ne privošči nikomur: »To človeka čisto degradira.«
