GIBALNO OVIRANI OTROCI
Po operaciji v Ameriki osvojil kolajno v Soči
V centru za rehabilitacijo so pripravili 26. bolnišnične olimpijske igre.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – S prižiganjem pravega olimpijskega ognja, z olimpijsko in ferplej zaprisego so se v nabito polni telovadnici Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča začele že 26. bolnišnične olimpijske igre, športna prireditev, ki vsako leto znova dokazuje, da smo vsi zmagovalci, ne glede na motorično razvitost.
Četico šolarjev iz bolnišnične šole, ki so z žarečimi obrazki komaj čakali, da se pomerijo v štirih posebnih disciplinah bolnišničnih olimpijskih iger, je pospremila polna dvorana navijačev – staršev, prijateljev, sponzorjev in uveljavljenih športnikov, kot so alpska smučarka Ilka Štuhec, smučarska skakalka Ema Klinec, Gregor Gračner iz reprezentance košarkrajev NLB Wheels in parasmučar Jernej Slivnik. Zadnja dva sta uspešno športno kariero začela prav na bolnišničnih olimpijskih igrah.
»Namen naših iger je, da gibalno oviranim učencem pokažemo, da lahko, ne glede na to, kakšno motorično težavo imajo, sodelujejo v športnih igrah. Vsako leto znova dobimo nov zagon za naprej, ko vidimo tu toliko srečnih šolarjev. Vredno se je potruditi,« pravi učiteljica bolnišnične šole in gonilna sila bolnišničnih iger Tanja Babnik.
V nabito polni telovadnici so se šolarji bolnišnične šole najprej pomerili v igri za kolesa in vozičke. Med glasnim vzklikanjem in ploskanjem so se pognali mimo ovir in poskušali priti na cilj v kar najkrajšem času. Prvo mesto je zasedel Aljaž iz Laškega.
»Noge imam v mavcu, ta mi razteguje ahilovo tetivo. Nositi ga bom moral štiri tedne, na vsake štiri dni mi ga zamenjajo. V bolnišnični šoli sem bil že v četrtem in tretjem razredu, zdaj, v osmem, sem spet tu,« nam je pojasnil skoraj 14-letni olimpijski prvak, o občutkih ob zmagi pa dodal: »Super, odlično, zelo dobro se počutim, navdušen sem.«
Poklepetali smo še z Nacetom iz Slovenj Gradca, udeležencem tobogan bovlinga. »Ker imam cerebralno paralizo, sem šel v Ameriko na operacijo, kjer mi je pomagal dr. Park, ki sem mu zelo hvaležen. Zelo hvaležen sem tudi centru Soča, v katerem po operaciji opravljam rehabilitacijo,« je povedal tekmovalec, ki se je nastopa na tekmovanju veselil še toliko bolj, ker je med občinstvom zanj navijala ena njegovih športnih vzornic, Ilka Štuhec.
Če so se otroci razveselili medalj in lepih daril ob zmagi, se je otroški oddelek Soče na dan bolnišničnih iger razveselil donacije 11.700 evrov, zbrane z akcijo Skupaj močnejši, v kateri so številni Slovenci prispevali dobre želje za čim prejšnje okrevanje Ilke Štuhec. Za vsako dobro željo je NLB prispevala en evro. Z zbranim denarjem so malim pacientom omogočili računalniško podprt trening kognitivnih sposobnosti CogniPlus, namenjen otrokom po poškodbi možganov.
Četico šolarjev iz bolnišnične šole, ki so z žarečimi obrazki komaj čakali, da se pomerijo v štirih posebnih disciplinah bolnišničnih olimpijskih iger, je pospremila polna dvorana navijačev – staršev, prijateljev, sponzorjev in uveljavljenih športnikov, kot so alpska smučarka Ilka Štuhec, smučarska skakalka Ema Klinec, Gregor Gračner iz reprezentance košarkrajev NLB Wheels in parasmučar Jernej Slivnik. Zadnja dva sta uspešno športno kariero začela prav na bolnišničnih olimpijskih igrah.
»Namen naših iger je, da gibalno oviranim učencem pokažemo, da lahko, ne glede na to, kakšno motorično težavo imajo, sodelujejo v športnih igrah. Vsako leto znova dobimo nov zagon za naprej, ko vidimo tu toliko srečnih šolarjev. Vredno se je potruditi,« pravi učiteljica bolnišnične šole in gonilna sila bolnišničnih iger Tanja Babnik.
V nabito polni telovadnici so se šolarji bolnišnične šole najprej pomerili v igri za kolesa in vozičke. Med glasnim vzklikanjem in ploskanjem so se pognali mimo ovir in poskušali priti na cilj v kar najkrajšem času. Prvo mesto je zasedel Aljaž iz Laškega.
»Noge imam v mavcu, ta mi razteguje ahilovo tetivo. Nositi ga bom moral štiri tedne, na vsake štiri dni mi ga zamenjajo. V bolnišnični šoli sem bil že v četrtem in tretjem razredu, zdaj, v osmem, sem spet tu,« nam je pojasnil skoraj 14-letni olimpijski prvak, o občutkih ob zmagi pa dodal: »Super, odlično, zelo dobro se počutim, navdušen sem.«
Poklepetali smo še z Nacetom iz Slovenj Gradca, udeležencem tobogan bovlinga. »Ker imam cerebralno paralizo, sem šel v Ameriko na operacijo, kjer mi je pomagal dr. Park, ki sem mu zelo hvaležen. Zelo hvaležen sem tudi centru Soča, v katerem po operaciji opravljam rehabilitacijo,« je povedal tekmovalec, ki se je nastopa na tekmovanju veselil še toliko bolj, ker je med občinstvom zanj navijala ena njegovih športnih vzornic, Ilka Štuhec.
Če so se otroci razveselili medalj in lepih daril ob zmagi, se je otroški oddelek Soče na dan bolnišničnih iger razveselil donacije 11.700 evrov, zbrane z akcijo Skupaj močnejši, v kateri so številni Slovenci prispevali dobre želje za čim prejšnje okrevanje Ilke Štuhec. Za vsako dobro željo je NLB prispevala en evro. Z zbranim denarjem so malim pacientom omogočili računalniško podprt trening kognitivnih sposobnosti CogniPlus, namenjen otrokom po poškodbi možganov.