OBNOVA IN RESTAVRIRANJE
Po pol stoletja znova med oblaki (FOTO)
Na rakičanskem letališču je poletel legendarni slovenski libis 180.
Odpri galerijo
Na rakičanskem letališču je po pol stoletja znova poletelo leseno športno-turistično motorno letalo libis 180, zadnje ohranjeno te vrste, ki so ga zgradili v letalski tovarni Libis v Ljubljani. Na prvem uradnem poletu po obnovi ga je pilotiral Branko Bunderla, ki ga je tudi restavriral. Tako so širši javnosti predstavili restavriranega trisedežnika, ki spada med pomembne pridobitve za slovensko tehnično in kulturno dediščino. Leta 1965 so ga izdelali v istoimenski tovarni v Sloveniji, kjer je bilo sicer izdelanih le devet letal, saj je tovarna leta 1963 z vsemi izdelki vred pogorela do tal.Modro-rumena ptica, ki se je po petdesetih letih znova dvignila med oblake, tehta 870 kilogramov, poleti lahko do 4160 metrov nadmorske višine in doseže hitrost do 350 km/h. Letalo je registrirano v Republiki Srbiji, saj so bili tamkajšnji organi zelo naklonjeni njegovi prenovi. Vsi uradni dokumenti letala so iz Beograda, saj je bilo registrirano v Jugoslaviji. Bilo je prvo, pri katerem so v Sloveniji uporabili plastični material, letelo pa je tudi v filmu Vesna.
Restavriranega libisa ne bo mogoče uporabljati za šolanje ali v komercialne namene, prepovedane so tudi akrobacije. Čustveno in vzneseno pa je Bunderla pričakoval svoj prvi polet: »V tistem trenutku, ko sedeš v restavrirano letalo in pritisneš na plin, skozi misli švignejo vse ure dela, ki si mu ga namenil. Kakor tudi vprašanja: ali sem to dovolj zategnil, ali tisto dovolj tesni ... Četudi testiraš letalo na zemlji, se to nikakor ne da primerjati s podvigom, ki te čaka v zraku.« Krst letala libis-180 je pripadel njegovemu botru, nekdanjemu vojaškemu pilotu, poveljniku 15. Brigade vojnega letalstva in brigadirju Slovenske vojske Jožefu Žunkoviču. Branko Bunderla pa po svojem prvem poletu z letalom, ki se je po pol stoletja ponovno dvignilo pod nebo, ni mogel skriti radosti in zadovoljstva, kar je z navdušenjem in spodbudo na soboškem letališču pospremila tudi zbrana publika.
Akrobacije prepovedane
Predsednik Društva restavratorjev letal veteranov Maribor Branko Bunderla je s svojo izjemno zavzetostjo, zavedanjem za vrednost tovrstnih zračnih plovil in izostrenim občutkom za restavriranje v celovito obnovo letala vložil več kot desetletje vsakodnevnega truda. Bunderlovo poklicno pot je zaznamovalo delo v Slovenski vojski, kjer je sodeloval pri različnih projektih obnove letal. Nekoč je z ekipo obnovil vojaško šolsko letalo, zato ga ni presenetilo povabilo ptujskega aerokluba, da se loti tudi restavriranja libisa. »Za nekoga je to zgolj nekaj sto kilogramov letala, za drugega pa milijon evrov. Bi pa za ta denar, ki je vložen v obnovo, dobil dva štirisedežna aviona,« je poudaril Bunderla in pri tem kritično pripomnil, da bi prenova potekala bistveno hitreje, če bi pri nas imeli letalski muzej.Restavriranega libisa ne bo mogoče uporabljati za šolanje ali v komercialne namene, prepovedane so tudi akrobacije. Čustveno in vzneseno pa je Bunderla pričakoval svoj prvi polet: »V tistem trenutku, ko sedeš v restavrirano letalo in pritisneš na plin, skozi misli švignejo vse ure dela, ki si mu ga namenil. Kakor tudi vprašanja: ali sem to dovolj zategnil, ali tisto dovolj tesni ... Četudi testiraš letalo na zemlji, se to nikakor ne da primerjati s podvigom, ki te čaka v zraku.« Krst letala libis-180 je pripadel njegovemu botru, nekdanjemu vojaškemu pilotu, poveljniku 15. Brigade vojnega letalstva in brigadirju Slovenske vojske Jožefu Žunkoviču. Branko Bunderla pa po svojem prvem poletu z letalom, ki se je po pol stoletja ponovno dvignilo pod nebo, ni mogel skriti radosti in zadovoljstva, kar je z navdušenjem in spodbudo na soboškem letališču pospremila tudi zbrana publika.
Iz Maribora do Beograda
Kot je povedal, so ga obnavljali deset let, sam je prispeval čez 4000 ur dela, nekaj sto ur pa sodelavci različnih znanj. »Najprej smo ga hoteli urediti za muzej, a so bili pritiski tako močni, da so fantje rekli, čisto malo še stisnimo, in pod sloganom slovenski libis nazaj na slovensko nebo smo se odločili, da ga dolgoročno spravimo v zrak,« je dejal Bunderla in dodal, da je v zadnjih desetih letih pri restavraciji letala sodelovalo več kot 15 ljudi. Kar 90 odstotkov ga je iz lesa, nekaj malega je še kovine in plastike. Z njim lahko brez težav poletijo iz Maribora do Beograda. Polet je namreč lahko dolg do 700 kilometrov. Pri tem lahko doseže tudi hitrost do 350 kilometrov na uro, a v praksi takšnih hitrosti ne razvijejo. »Mi letimo med 140 in 160 kilometri, optimalno je 168 kilometrov na uro. Ne letimo tako hitro, kot bi lahko, saj ne želimo obremenjevati letala,« je dejal Bunderla, ki je po poskusnem letu nad pomursko ravnico po varnem pristanku na tleh požel velik aplavz prisotnih.Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:00
Potreba po zavojevanju