Po potresu v Zagrebu: kuharji in hišniki na Ptuju sami obnovili šolsko menzo
Rušilni potres v Zagrebu je poškodoval šolsko kuhinjo na Ptuju. Zaposleni so združili moči in jo v nekaj dneh obnovili.
Odpri galerijo
Zaposleni so sami poprijeli za delo. FOTOGRAFIJE: Osebni arhiv
Poldrugi mesec mineva, odkar je hrvaško prestolnico Zagreb in okolico stresel hud potres, ki smo ga čutili tudi marsikje v Sloveniji. Epicenter je bil slabih 90 kilometrov od Ptuja in kakšnih 110 od Maribora, kjer so tudi utrpeli škodo. Med drugim sta bila poškodovana most čez reko Dravo in cerkev v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, na Ptuju pa je potres močno poškodoval kuhinjo Osnovne šole Ljudski vrt s skoraj 800 učenci.
In kar sreča je bila, da je zaradi epidemije koronavirusa še do 18. maja zaprta. Posebno kuhinja, kjer je bilo največ škode. Ker jim je zavarovalnica ne bo pokrila, so se kuharji in hišniki kar sami lotili popravila. Izkoristili so proste dni, zavihali rokave in se hitro lotili obnove. Zaposleni so pokazali, da znajo v težkih časih stopiti skupaj.
»Imamo to posebnost, da v naši šolski kuhinji delajo kar štirje kuharji, ki so tudi ročno spretni,« nam je zaupala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, ki je vesela, da glavni kuhar na šoli Srečko Erjavec obvlada tudi zidarsko in keramičarsko orodje. »Glede na to, da imam svojo hišo, sem že marsikatero stvar pri sebi doma opravil, tako da ni problema, kar se tega tiče,« pravi vodja kuhinje Srečko, ki je zadevo reševal s sodelavcema, hišnikoma Radom Erjavcem in Romanom Lazarjem. Kuhinja je že popolnoma sanirana in čaka na prihod otrok v šolske klopi.
Poškodovana naj bi bila kar četrtina vseh keramičnih ploščic, zato je bilo treba najprej odstraniti ploščice in očistiti stene. Takoj zatem so položili nepoškodovane in nekaj novih ploščic, naslednji teden so jih sfugirali, potem so povabili še sodelavce iz kuhinje, da so prišli počistit. Glavni šolski kuhar, ki je nastopil v vlogi zidarja in keramičarja, je vesel, da ima takšne sodelavce.
Po oceni ravnateljice bi bil strošek popravila najmanj štiri tisoč evrov, če bi za delo najeli obrtnike. Zdaj pa so, kot pravi, v nesreči imeli tudi srečo: »Prvič zato, ker je šola zaprta in se kuhinja lahko sanira, druga vrsta sreče, ki jo imamo, pa je, da so bili naši zaposleni, hišniki in kuharji, pripravljeni pristopiti k delu. Kupili smo le lepilo in nekaj ploščic, ki so bile poškodovane.« V potresu je bila poškodovana še kuhinja podružnične šole v Grajeni, ki jo obiskuje 164 otrok. In tudi tam jo je zaposlenim s skupnimi močmi že uspelo obnoviti.
Kupili smo le lepilo in nekaj ploščic, ki so bile poškodovane.
In kar sreča je bila, da je zaradi epidemije koronavirusa še do 18. maja zaprta. Posebno kuhinja, kjer je bilo največ škode. Ker jim je zavarovalnica ne bo pokrila, so se kuharji in hišniki kar sami lotili popravila. Izkoristili so proste dni, zavihali rokave in se hitro lotili obnove. Zaposleni so pokazali, da znajo v težkih časih stopiti skupaj.
Združili moči
»Imamo to posebnost, da v naši šolski kuhinji delajo kar štirje kuharji, ki so tudi ročno spretni,« nam je zaupala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, ki je vesela, da glavni kuhar na šoli Srečko Erjavec obvlada tudi zidarsko in keramičarsko orodje. »Glede na to, da imam svojo hišo, sem že marsikatero stvar pri sebi doma opravil, tako da ni problema, kar se tega tiče,« pravi vodja kuhinje Srečko, ki je zadevo reševal s sodelavcema, hišnikoma Radom Erjavcem in Romanom Lazarjem. Kuhinja je že popolnoma sanirana in čaka na prihod otrok v šolske klopi.
Most čez Dravo v Mariboru k sreči ni huje poškodovan in je normalno uporaben. Župnijska cerkev v Sveti Trojici v Slovenskih goricah pa je huje poškodovana. Najnevarnejše so poškodbe na stropu, kjer so nastale 2–3 cm široke razpoke ob dveh opornih simsih po vsej širini stropa. Razpoke so tudi po stenah in galerijah.
Poškodovana naj bi bila kar četrtina vseh keramičnih ploščic, zato je bilo treba najprej odstraniti ploščice in očistiti stene. Takoj zatem so položili nepoškodovane in nekaj novih ploščic, naslednji teden so jih sfugirali, potem so povabili še sodelavce iz kuhinje, da so prišli počistit. Glavni šolski kuhar, ki je nastopil v vlogi zidarja in keramičarja, je vesel, da ima takšne sodelavce.
4000 evrov so privarčevali z delovno akcijo zaposlenih.
Po oceni ravnateljice bi bil strošek popravila najmanj štiri tisoč evrov, če bi za delo najeli obrtnike. Zdaj pa so, kot pravi, v nesreči imeli tudi srečo: »Prvič zato, ker je šola zaprta in se kuhinja lahko sanira, druga vrsta sreče, ki jo imamo, pa je, da so bili naši zaposleni, hišniki in kuharji, pripravljeni pristopiti k delu. Kupili smo le lepilo in nekaj ploščic, ki so bile poškodovane.« V potresu je bila poškodovana še kuhinja podružnične šole v Grajeni, ki jo obiskuje 164 otrok. In tudi tam jo je zaposlenim s skupnimi močmi že uspelo obnoviti.
