Po pustnih krofih na mizo postne ribe

LJUBLJANA – S pepelnično sredo se je po starih slovenskih običajih končal pustni čas oziroma celotedensko nažiranje s krofi, flancati in drugimi pustnimi dobrotami ter se začel postni čas. Ta naj bi po katoliškem koledarju trajal do velike noči (21. aprila) oziroma 46 dni, pomeni pa željo po spreobrnjenju in poboljšanju. Praviloma vsak petek naj bi se vzdržali mesa in mesnih jedi pa tudi sladkarij in poobedkov, se odrekli kavi ali kajenju, celo televiziji in računalniku (ali pa se pri tem vsaj omejili). Namesto tega naj bi več časa posvetili stikom z bližnjimi.

Čeprav se v današnjem času skoraj nihče več ne drži strogih cerkvenih zapovedi, post sam po sebi ni nič slabega, saj lahko pomeni koristno očiščenje telesa številnih škodljivih snovi, ki jih danes popijemo ali pojemo s svežo ali zamrznjeno hrano in pijačo.

Postna dieta

Med največkrat omenjenimi jedilniki v postnem času jih je največ povezanih s pogostejšim uživanjem rib. Te naj bi bile namreč precej bolj zdrave kot meso, a je pri nas v primerjavi s svetom njihova poraba bistveno nižja kot v bolj morskih državah.
In prav pred pepelnično sredo, ko naj bi veljal najstrožji post, so nam iz fundacije World Wild Fund Adria poslali zanimiv namig. Predlagajo, da v tem času »oživimo« morja in izberemo katerega od trajnostnih ribiških izdelkov, ki jih propagirajo na svoji spletni strani. Gre za že štiri leta trajajoči projekt Fish Forward, s katerim želijo kupce prepričati, naj raje kupujejo in pojejo »na odgovoren način vzrejeno ribo« in se odrečejo ulovljenim (vsaj tistim, ki so v marsikaterem morju ali reki že prelovljene).
Pri večini opisanih vrst rib, mehkužcev ali školjk je dobro biti pozoren predvsem na tiste, ki so bile ulovljene ali gojene na območjih na sporen oziroma na neekološki ali netrajnostni način. Zato je zelo poučno prebrati, katerim ribam se je dobro izogibati ali jih jesti le v zmernih količinah, katere pa lahko uživaš po mili volji.

Slovenci zvesti klasični ponudbi

Ne glede na to, ali gre za ujeto divjo ribo ali gojeno v ribogojnicah, večina Slovencev še vedno gleda predvsem na ceno in se drži klasične ponudbe. Kot smo lahko tudi te dni videli v prodajalnah rib, gredo najbolj v promet sardele (okoli 5 evrov za kg) in sardoni (7,5 evra za kg) pa gojene orade in brancini (od 9,5 evra za gojenega, do 18 za ujetega in 22,9 za file), tudi postrvi (predvsem šarenka, nekaj manj pa zlatovčica, cena je 8,5 evra za celo ribo in 12,5 za file) in gojeni losos (okoli 20 evrov za kg). Od mehkužcev je še vedno na prvem mestu očiščeni ligenj (atlantski), bistveno dražjega (25 evrov za kg) in najbolj cenjenega jadranskega skorajda ni. Prav tako ne jadranskih molov, ki bi jih zdaj moralo biti v izobilju. Hobotnic (cena 19,5 evra) in sip je le za vzorec. Med školjkami je na prvem mestu še vedno dagnja ali klapavica (okoli 3,5 evra za kg). V eni od ribarnic smo videli tudi kos tunine – kilogram fileja je stal 24 evrov.

V zadnjem času se v ribarnicah vse pogosteje pojavljajo manj znane ribe, denimo bradati huj, tanzanijski ostriž in vietnamski vitki som (panga) pa globokomorski rdeči okun (večinoma zamrznjeni ali v obliki filejev), katerih cena se giba večinoma med 10 do 15 evri za kilogram.

Negojene ribe pozimi okusnejše

Čeprav tako morske kot sladkovodne ribe s cenami marsikdaj presegajo ceno svinjskega ali govejega mesa, je treba poudariti, da je zlasti pozimi in v začetku pomladi ta cena upravičena. Morda se ljudje premalo zavedajo, da je zimska riba zaradi hladne vode čvrstejša, negojena pa tudi okusnejša, saj se divje ribe v glavnem ne hranijo, temveč počivajo in poskušajo ohraniti čim več energije. Ker se v tem obdobju očistijo, v mesu ni čutiti okusa ali vonja po algah ali drugi rastlinski hrani. Še zlasti pozimi in zgodaj spomladi je okusen krap (če na ribolovno dovolilnico ujameš dva, težka po okoli dva kilograma, se cena 15 evrov zanjo več kot povrne).

Kdor je vsaj malo vešč ribolova, si lahko ribe seveda nalovi sam, je pa res, da so cene ribolovnih dovolilnic za šarenke precej zasoljene. Kot turist namreč trenutno ne moreš loviti ceneje kot za 16 evrov, pa še v tem primeru lahko vzameš največ tri postrvi (večina šarenk ne tehta več kot pol kilograma), tako da moraš biti zelo dober ribič, da se ti ta strošek povrne.
Na morju si lahko ribe za samo 7 evrov za dnevno dovolilnico (če imaš seveda svoj čoln) naloviš sam. Trenutno je najlažje priti do menol, riboni in moli pa so zaradi premrzle vode in neaktivnosti žal precej redki. Naloviš jih lahko do 5 kilogramov. Zaradi ribiških koč in njihovega prelova je iz čolna v našem morju vse težje ujeti sipe in lignje, ki so najzanimivejše tako cenovno kot tudi zaradi dejstva, da so na puščo ujete bistveno boljše kot tiste iz povlečnih mrež – pri prvih namreč v njih ni peska.