Po razkritju stanja v Rogu: manipulirajo rogovci ali MOL?

Mestna občina Ljubljana (MOL) je pred dnevi razkrila, kaj so našli na območju nekdanje tovarne Rog, ko so jo 19. januarja ob pomoči številnih policistov in varnostnikov ponovno prevzeli. Tam so našli goro smeti, 43 ton so že odpeljali, najmanj trikrat toliko smeti še čaka na odvoz. Našli so več kot 300 koles, nove in še zapakirane gospodinjske aparate, večjo količino rabljenih in novih narkomanskih igel ter prepovedanih snovi. Ocenili so, da je zaradi vseh smeti in nevarnih kemikalij v galvani ter azbesta v strehah to tempirana ekološka bomba.


Za komentar smo prosili poslanki Levice Natašo Sukič in Violeto Tomić, ki sta se 19. januarja pojavili pred tovarno Rog v podporo rogovcem, ki niso želeli zapustiti tega območja. Nanju smo naslovili vprašanja in ju prosili za komentar. Zanimalo nas je tudi, ali je to kultura, ki jo zagovarjata, in kdo bi moral kriti stroške, povezane z odvozom smeti. Njunega odziva od četrtka pa vse do danes še nismo prejeli. Prav tako se na vprašanja ni odzval glasbenik N'Toko – Miha Blažič, ki smo ga opazili med rogovci.

​Ekologi pravijo: Tako kopičenje je praktično samoumevno

So pa na naša vprašanja kratko in jedrnato odgovorili Ekologi brez meja, katerih prostori se prav tako na Trubarjevi ulici. »Da so na tem območju nevarni odpadki še iz časov delujoče proizvodnje, je že dolgo nekakšna javna skrivnost. Predvidevamo, da do odstranitve galvane ni prišlo zaradi manjkajoče stečajne zakonodaje (kot v primeru Javor Pivka) oziroma neurejenega lastništva,« je dejal Jaka Kranjc. Na vprašanje, kako komentirajo nesnago, ki so jo za seboj pustili rogovci, pa so odgovorili: »Tega žal ne moremo komentirati, saj zadeve ne poznamo dovolj dobro.« Ko smo jih vprašali, da bi si lahko s fotografij, ki so bile predstavljene javnosti, vendarle lahko ustvarili neko mnenje, pa je Katja Sreš zapisala: »Glede na to, da je šlo za živahen prostor brez komunalne infrastrukture, je tako kopičenje praktično samoumevno. Kar seveda nikomur ne koristi in lahko privede do večjih zapletov (npr. zalega, požar).«

Občina zagnala svojo PR-mašinerijo?

Za odziv smo se obrnili tudi na oddelek za sociologijo na filozofski fakulteti, ki je z javnim pismom izrekel podporo Avtonomni tovarni Rog. Pravijo, da posnetki niso pristni in da so zmanipulirani. »MOL je zagnala svojo PR mašinerijo. Rogovci pa so, kolikor vem, na FB objavili, da so bili posnetki, ki jih je organizirala MOL, zmanipulirani,« je v odgovoru na vprašanja zapisal (nelektorirano) Gorazd Kovačič.


Glede nevarnih snovi je odgovoril, da so bile te v stavbi še iz časa delovanja tovarne koles. »Bazenov za galvanizacijo pač niso postavili rogovci. Gotovo, da je to ekološki problem sredi mesta, vendar njegov obstoj in potrebna sanacija ne zmanjšujeta pomena dejstva, da je vsebinsko jedro spora med MOL in rogovci v tem, ali naj bo Rog po prenovi namenjen kreativnemu podjetništvu ali neprofitni alternativni kulturi. Na to jedro spora smo opozorili v svoji izjavi,« je odgovoril Kovačič. Glede koles, ki so jih našli na tem območju, pa je dejal, da jih je bilo veliko še iz časa propada proizvodnje koles.



Kovačič je rogovce vzel v bran tudi glede najdbe narkomanskih igel. »Glede injekcij pa so navedli, da je v Rogu delovala ambulanta za oskrbo najranljivejših prebivalcev mesta, ki niso zdravstveno zavarovani. Ob deložaciji je v ambulanti med drugim ostalo več zaprtih paketov neuporabljenih igel. Preden so PR-ovci MOL tja pripeljali novinarje, naj bi odprli pakete in raztresli injekcije, tako da je bilo prizorišče videti kot shajališče narkomanov.«


 

Kaj vse je končalo v smeteh?

 
MOL ocenjuje, da so do srede odpeljali z območja nekdanje tovarne Rog 43 ton odpadkov, kar je le četrtina vseh smeti. Kdo bo kril stroške odvoza in kakšen je strošek odvoza, smo vprašali MOL, kjer pravijo, da bodo številke preverili in jih sporočili čim prej. 
 
Je pa na naše vprašanje, kdo bi moral kriti stroške tega odvoza, odgovoril Kovačič. »Oceniti bi bilo treba, kakšna je sestava tistih 43 ton smeti. Koliko od tega so ostanki industrijske proizvodnje izpred 30 let, koliko je osebnih predmetov in inventarja, ki so ga rogovci uporabljali za svoje aktivnosti, in tudi stvaritev, kar pa so izvajalci deložacije uničili in spremenili v smeti, koliko pa je šlo za dejansko kopičenje odpadkov. Kdor nima pregleda nad stanjem pred nasilno deložacijo, težko poda oceno. Odgovor na vprašanje, kdo naj bi kaj plačal, je odvisen od tega, kaj od tega, kar so danes smeti, je preprosto del tovarne, ki jo je MOL kupil skupaj z ostanki proizvodnje; kaj je bila lastnina rogovcev, ki jim jo je MOL uničil, namesto da bi jim s korektnim postopkom izvršbe omogočil urejen umik; kaj pa so bile smeti, ki so jih uporabniki navlekli noter.«