Po razvozu hrane razkužijo tudi avto (FOTO)
Preverili smo zaščitne ukrepe pri gostincih in dostavljavcih hrane. Na Planjavi pridelke vnaprej stehtajo in jih prodajajo na zaupanje.
Odpri galerijo
»Za kosilo danes ponujamo paradižnikovo juho, file brancina, popečeno zelenjavo in popečeno polento, mešano solato in našo sladico grmado, za malico pa špagete z dagnji na buzaro,« nam popolnoma opremljen z zaščitno opremo in na varni razdalji pojasni vodja Gostilnice Kaval Group Marko Šavs.
»Naš kuhar po istem, ko prav vsak večer z alkoholom pobriše vse delovne površine, ne mara, da bi kdor koli še vstopil vanjo. Zdaj pa se še bolj natančno držimo vseh protokolov, od zaščitnih mask, rokavic, ki jih med pripravo hrane tako ali tako imajo, razkužila in še več,« pravi Jerovškova in duhovito pojasni, da so se za dostavo odločili po tistem, ko so že opravili vsa generalna čiščenja in opravili vsa hišniška dela. »Delavci uporabljajo zaščitno opremo in se razkužujejo ob vsakem stiku z novo površino. Pred dostavo pokličejo, naročniki hrano prevzamejo zunaj. Vedno jih zaprosimo, naj se samozaščitijo,« pojasnjuje sogovornica. Čeprav ponujajo celoten meni in tudi dnevno ponudbo ene malice in enega kosila, pa se največ ljudi odloča za pice, teh naroči približno sto ljudi na dan. A, kot pravi Šavs, je naročil vsak dan več: »Večinoma gre za stalne stranke, kuhamo tudi malice in kosila za podjetja.«
Prva naročila začnejo prihajati ob 12. uri. Seveda, saj je to že čas kosila. Pred prvim naročilom si je dostavljavec pred gostilnico najprej nadel masko in rokavice, nato je vstopil le v prvi prostor gostilnice, kjer ga je čakalo naročilo. Hrano je postavil v toplotni boks v kombiju in se odpeljal. Tik pred končnim ciljem je po telefonu poklical naročnico in jo prosil, naj počaka pred domom. Na res veliki razdalji pred hišo je iz avtomobila vzel visoko leseno stojalo za polaganje jedi, nanj odložil hrano in se umaknil ne en, temveč nekaj metrov stran. Tam je počakal, da je naročnica hrano, ki jo je prej plačala po elektronski poti, prevzela.
»Zelo paziva, da se ne izpostavljava, saj sva sama za vse, sva v izolaciji. A kaj ko ljudje kar prihajajo, ne morem kar nehati,« nam je zaupala 75-letna Marija Pirc Šuštaršič, ko smo jo vprašali, kako skrbi za zaščito pred strankami, ki pridejo po njene kmetijske pridelke.
Z možem Borisom namreč kmetujeta v neposredni bližini Šenčurja na gozdni jasi, ki se imenuje Planjava, daleč naokoli pa je kmetija znana po odličnih jagodah.
Čeprav so vse gostilne in lokali verige Kaval Group – tako kot vse preostale restavracije, lokali in gostilne v naši državi zaradi novega koronavirusa – zaprle vrata, pa so se pred časom odločili, da jih znova odprejo, čeprav čisto na rahlo. »Da bi ljudje lažje preživeli ta čas, smo poskrbeli, da lahko vseeno uživajo ob naših kulinaričnih dobrotah v zavetju svojega doma, pisarn. Uredili smo namreč brezplačno dostavo na dom, in to z najvišjimi zaščitnimi standardi za preprečevanje širjenja virusa,« pojasnjuje prva dama gostinske verige Kaval Group Dada Jerovšek in dodaja, da imajo za dostavo vse potrebne dokumente, saj imajo tudi sicer v svoji ponudbi catering in službeni dostavni avto.
Dela okrnjena ekipa, v kateri so kuhar, picopek, vodja lokala in dva fanta, ki hrano razvažata. Ker nas je zanimalo, kako poteka dostava hrane, so nam to z veseljem, zaščiteni in na varni razdalji, tudi pokazali. V gostilnici sicer zagotavljajo, da je bila čistoča v njihovih lokalih že pred epidemijo na najvišji ravni.
Vstop prepovedan
»Naš kuhar po istem, ko prav vsak večer z alkoholom pobriše vse delovne površine, ne mara, da bi kdor koli še vstopil vanjo. Zdaj pa se še bolj natančno držimo vseh protokolov, od zaščitnih mask, rokavic, ki jih med pripravo hrane tako ali tako imajo, razkužila in še več,« pravi Jerovškova in duhovito pojasni, da so se za dostavo odločili po tistem, ko so že opravili vsa generalna čiščenja in opravili vsa hišniška dela. »Delavci uporabljajo zaščitno opremo in se razkužujejo ob vsakem stiku z novo površino. Pred dostavo pokličejo, naročniki hrano prevzamejo zunaj. Vedno jih zaprosimo, naj se samozaščitijo,« pojasnjuje sogovornica. Čeprav ponujajo celoten meni in tudi dnevno ponudbo ene malice in enega kosila, pa se največ ljudi odloča za pice, teh naroči približno sto ljudi na dan. A, kot pravi Šavs, je naročil vsak dan več: »Večinoma gre za stalne stranke, kuhamo tudi malice in kosila za podjetja.«
Prva naročila začnejo prihajati ob 12. uri. Seveda, saj je to že čas kosila. Pred prvim naročilom si je dostavljavec pred gostilnico najprej nadel masko in rokavice, nato je vstopil le v prvi prostor gostilnice, kjer ga je čakalo naročilo. Hrano je postavil v toplotni boks v kombiju in se odpeljal. Tik pred končnim ciljem je po telefonu poklical naročnico in jo prosil, naj počaka pred domom. Na res veliki razdalji pred hišo je iz avtomobila vzel visoko leseno stojalo za polaganje jedi, nanj odložil hrano in se umaknil ne en, temveč nekaj metrov stran. Tam je počakal, da je naročnica hrano, ki jo je prej plačala po elektronski poti, prevzela.
»Vesela sem, da obstaja ta možnost, kajti vse svoje kuharske sposobnosti sem izčrpala in prav paše kakšna dobra pica. Krušne peči doma nimam,« nam zaupa ena od naročnic. Ko se je umaknila v hišo, je dostavljavec vzel stojalo in ga pospravil v avtomobil. »Ko se dostava pri stranki konča, se po vsakokratnem procesu dostave razkuži popolnoma vse, kar koli in česar koli se osebje dotakne, čeprav se rokavice hkrati vedno zamenja, enako maske. Razkuži se vozilo za razvoz, očisti se volan, vse kljuke, toplotne bokse, stojalo za polaganje jedi, po vsaki posamični vožnji,« razlaga Šavs in dodaja, da vse to naredijo, čeprav ni nobenega osebnega stika. Ker, kot ugotavljata sogovornika, vse, kar šteje danes, je zdravje.
Zelenjava na zaupanje
»Zelo paziva, da se ne izpostavljava, saj sva sama za vse, sva v izolaciji. A kaj ko ljudje kar prihajajo, ne morem kar nehati,« nam je zaupala 75-letna Marija Pirc Šuštaršič, ko smo jo vprašali, kako skrbi za zaščito pred strankami, ki pridejo po njene kmetijske pridelke.
Z možem Borisom namreč kmetujeta v neposredni bližini Šenčurja na gozdni jasi, ki se imenuje Planjava, daleč naokoli pa je kmetija znana po odličnih jagodah.
V običajnih časih pridelke, od sadja do zelenjave, ki jo pridelata na petih hektarih, prodajata v garaži, ki je nekako prirejena temu primerno. No, ta ostaja za zdaj zaprta. »Pred garažo smo postavili klopco, pridelke pa sem stehtala in jih na zaupanje prodajamo po dva evra. Trenutno imamo samo solato, rdeči radič, motovilec, nič kaj drugega ne moreva ponuditi. Veste, otroci so proti, da delava, to je na lastno odgovornost. A če delaš s srcem … Zdaj bi lahko dražje prodajali, a sem vesela, da ljudje spoštujejo naravno vzgojeno. Imam diplomo univerzitetnega inženirja, tega ne delam za denar, gre za veselje do narave. Hkrati pa upam, da se bomo iz tega nekaj naučili in bodo po tej karanteni roke kmeta bolj spoštovane,« nam je še zaupala Pirčeva.