Po rimski cesti čas teče drugače
»Od krajev, kjer je prijetno domače, do krajev, kjer čas teče drugače.« Na to pobudo turističnih društev Ivančne Gorice in Suhe krajine so se rekreativni kolesarji že 27. popeljali po več kot 2000 let starih kamnitih ostalinah nekdanje znamenite rimske ceste Emona–Neviodunum–Siscia, kjer je potekal jugovzhodni del omrežja emonskega cestnega križa in koder je tedanje prebivalce območja pot vodila po obronkih gričev iz Acerva (Ivančne Gorice) mimo Višnje Gore, Žužemberka, Dvora in naprej proti Črnomlju. Pozneje so po tej cesti speljali cesarsko trgovsko pot, ki je bila v uporabi vse do leta 1859, ko jo je nadomestila sodobnejša prometnica po dolini reke Krke.
»Na začetku kolesarske poti, pri znamenitem kamnu miljniku in spominski tabli, smo člani TD Ivančna Gorica z dobrodošlico sprejeli letošnje novodobne popotnike,« je začetek opisala predsednica Tatjana Skubic in dodala, da so uživali v lepi naravi stran od prometnic. Znamenita in vse bolj prepoznavna pot, ki združuje tudi obe občini, razkriva ostanke nekdanje rimske ceste ob številnih naravnih in kulturnih znamenitostih. »Prijetno sta nas sprejela in pogostila tudi Štefan in Anica Nose, lastnika lepo urejene Etnološke zbirke Nose na Bojanjem Vrhu,« še doda.
Malo je podobnih popotovanj po naši deželi, kolesarjenje po rimski cesti je le nekaj posebnega. Pod stoletno lipo iz 14. stoletja na Valični vasi so jih pri Ferlinovih sprejeli prijazni domačini in člani obeh društev. Po okrepčilu je v prijetnem druženju potekala krajša slovesnost s podelitvijo priznanj ter spominom na pokojnega Leopolda Severja, pobudnika in snovalca prvega popotovanja po rimski cesti, ki je bilo 2. junija 1996.
Organizatorja sta podelila tudi spominski možnar. Prejela sta ga Jože Janežič iz Ivančne Gorice, ki se je kolesarjenja udeležil že petič, in najstarejši udeleženec, 75-letni Franc Koderman iz Stične. Med najmlajša udeleženca 27. kolesarjenja sta se z nagradno sestavljenko zapisala petletni Nik Kralj iz Ivančne Gorice, ki je celotno traso do Valične vasi in nazaj prekolesaril sam, triletna sestrica Kaja pa se je na cilj pripeljala z očetom. Za kulturni predah je z ivanško himno poskrbela Ema Grünbacher, za varno pot pa ivanški in žužemberški gasilci.
