Po slani sončno vreme

Po hladnih jutrih preteklega tedna nas je v zadnjih dneh božalo toplo in sončno vreme. V preteklem tednu se je v Sloveniji na bolj izpostavljenih predelih pojavila slana, temperature zraka so bile pod ničlo. Marsikje so bili na vrtovih še zadnji pridelki, ki jih je bilo treba zaščititi. Nizke temperature niso vplivale na grozdje, ki še čaka na trtah na pozno trgatev, prav tako večjega vpliva ni bilo na sadno drevje na izpostavljenih predelih na območjih s slano, saj gre za visokodebelne sadovnjake. Če pridelka ni pobrala spomladanska pozeba, so plodovi dovolj visoko nad tlemi, da jih negativne temperature zraka verjetno niso dosegle. Na vejah so večinoma le še pozne zimske sorte, ki prenesejo nekaj več hladu. Nizke temperature zraka lahko pustijo posledice na še zeleni koruzi, ki jo kmetje sejejo za primes k travni silaži, ne morejo pa škoditi ozimnim posevkom, ječmenu, ki je v fazi setve in ponekod vznika.

Septembrski vremenski spomin

Po podatkih Arsa je bila septembrska temperatura zraka v Sloveniji nad povprečjem dolgoletnega obdobja, najbolj na zahodu in v osrednji Sloveniji. September je bil večinoma podpovprečno namočen, razen v posameznih krajih, kjer je bilo padavin nad dolgoletnim povprečjem, in nadpovprečno osončen. Padavin je bilo podpovprečno skoraj povsod, razen v nekaterih krajih, ki so jih 29. septembra prizadela neurja z močnimi lokalnimi nalivi. September 2021 se je uvrstil med deset najbolj suhih v obdobju po letu 1961. Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je bil na ravni države najbližji septembrom 1991, 2006 in 2009, ki so bili nekoliko toplejši in bolj namočeni. Prinesel je veliko sončnih ur, uvršča se na peto mesto po letu 1961.

Po koruzi zeleno

Marsikje so se v zadnjih dneh lotili spravila koruze, zadnje košnje ter priprave njiv za pozne setve za zelene njive tudi pozimi. V do okolja prijaznem poljedelstvu je več skrbi namenjene pestremu kolobarju, zmanjševanju obdelave tal in stalno pokritim njivskim tlom. Vse večji pomen se daje dosevkom in ozelenitvi njiv – ukrep POZ_ZEL. Na površinah, vključenih v ta ukrep, je treba posejati prezimne posevke (metuljnice, trave, žita, križnice in druge) najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, tla pa morajo biti pokrita s prezimno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta, pri čemer mora biti zeleni pokrov viden na najmanj 70 odstotkih površine. Ozelenjena površina se do 15. februarja ne sme obdelovati. Za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljeno uporabiti herbicidov, dovoljena pa je uporaba herbicidov za namene izvajanja ukrepov varstva rastlin.

Jesensko vzdrževanje zelenice

Marsikje so zadnje dni brnele tudi kosilnice. Rast trave je počasnejša, a kljub temu jo je smiselno še kositi pred večjim mrazom. Čez zimo ne sme ostati previsoka, saj polega ali gnije. Visoka naj bi bila do pet centimetrov. Po zmrzali košnje ne izvajamo več. V jesenskem času je smiselno travo prezračiti, da korenine dobijo dovolj zraka. Gnojenje pred zimo je bolj pomembno kot spomladansko in poletno gnojenje, saj dobro prehranjena rastlina lažje preživi zimski stres.

Adijo, koruzna vešča

Gosenica koruzne vešče prezimi v spodnjih delih koruznih stebel, pogosto tudi v koruznih storžih in rastlinskih ostankih nekaterih samoniklih rastlin. Najpomembnejši vir škodljivke so spodnji deli stebel, ki ostanejo na njivah po spravilu. Tehnologi svetujejo, da je treba pri spravilu koruze puščati čim krajše štrclje ter temeljito mulčiti ostanke koruznice, da neposredno uničimo gosenice ali jim onemogočamo prezimovanje. Eden najučinkovitejših ukrepov je popolno zaoravanje koruznice jeseni, če to naredimo spomladi, posebno v sušnih obdobjih, bo manj učinkovito.

Megleno pokrivalo

V zadnjih dneh nas je pogosto pričakala tudi megla. Najpogostejša je v kotlinah in dolinah, saj hladen zrak tam ostane in se s sevanjem lahko čez noč dodatno ohlaja. V večjih kotlinah se megla zadrži dlje. Čez dan sonce segreje pobočja in ob dviganju ogretega toplejšega zraka se območje megle počasi krči. Takšen razkroj megle je pozimi zaradi manjše moči sonca omejen in meglen pokrov razpade šele ob močnejšem vetru ali ko se nad meglo pooblači.