Po Sloveniji leži na tisoče neeksplodiranih bomb: Ni vprašanje, ali bodo eksplodirale, ampak kdaj
Mineva 80 let od začetka silovitih zavezniških bombardiranj Evrope za poraz nacistične Nemčije. V Sloveniji je od takrat pod površjem po nekaterih ocenah še okrog šest tisoč neeksplodiranih letalskih bomb, ki jih občasno najdejo med gradnjo in odstranijo. Nekatere so zelo nevarne, zato je vzniknila pobuda, da bi to področje natančneje uredili.
Na nevarnost neeksplodiranih bomb oziroma odsotnost sistematičnega pristopa k evidentiranju nevarnih območij v Sloveniji pristojne že več let opozarja zgodovinar Sašo Radovanovič, soavtor lani izdane monografije Bombardiranje Slovenije 1944-1945. V Muzeju vojaške zgodovine v Pivki pripravlja tudi razstavo o tej, kot pravi, na Slovenskem nekoliko zapostavljeni temi.
Na podlagi podatkov in posnetkov bombardiranj iz arhivov v ZDA, Angliji in Nemčiji Radovanovič trenutno ocenjuje, da je bilo na Slovenijo odvrženih okrog 60.000 bomb, od tega jih okrog 6000 ni eksplodiralo. Okoli polovica jih je na območju Maribora, ki je bil zaradi pomembne tovarne za izdelavo letalskih komponent najbolj bombardirano slovensko mesto.
Deset odstotkov bomb ni eksplodiralo
Po dostopnih podatkih deset odstotkov bomb, ki so jih Američani in Britanci odvrgli v letih 1944-1945, ni eksplodiralo, obenem pa je imelo deset odstotkov bomb časovni vžigalnik. Največjo nevarnost pomenijo prav neeksplodirane bombe s časovnim vžigalnikom. Gre za del bombe, v katerem so aluminijasti lističi in aceton. Ko slednji steče na lističe, jih raztopi in sproži se udarna igla, ki sproži detonator, bomba pa eksplodira.
»Nekatere bombe niso eksplodirale, saj so v zemlji naredile t.i. J krivuljo in so obrnjene z nosom navzgor, zato aceton ni stekel na aluminijaste lističe. Toda tako aluminijasti lističi kot detonatorji zaradi korozije pospešeno razpadajo in ko bodo razpadli, bo prišlo do eksplozije. Gre le za vprašanje časa,« je pojasnil Radovanovič.
Ne vedo natančno, kdaj se bo to zgodilo
Poleg bomb s časovnim vžigalnikom nevarnost za ljudi in premoženje predstavljajo tudi zažigalne bombe, ki vsebujejo beli fosfor in magnezij. Ko bo namreč razpadel njihov kovinski ovoj, bo fosfor prišel v stik z zrakom in zagorel. »Ne vemo prav natančno, kaj se bo zgodilo,« pravi Radovanovič.
Poleg Maribora so v Sloveniji po njegovi oceni najbolj ogrožena območja Nove Gorice, Ljubljane, Jesenic, Celja in vojaškega letališča v Brežicah, pa tudi celotna železniška infrastruktura. Velika nevarnost je, pravi, da bi med gradbenimi deli z gradbenim strojem zadeli bombo, ta pa bi eksplodirala.
»Le prenašam to, kar nemški bombni tehniki nenehno opozarjajo - da so neeksplodirane bombe, še posebno tiste s časovnim vžigalnikom, potencialna nevarnost. Ni vprašanje, ali bodo eksplodirale, ampak kdaj. Za Nemce je iskanje teh bomb tekma s časom, da jih najdejo, preden eksplodirajo. Pri nas se kljub opozarjanju ne zgodi nič,« je dejal Radovanovič.
