Po Sloveniji razsajajo virusi: to so znaki, na katere morate biti pozorni
Jesensko-zimsko obdobje je čas, ko je kroženje respiratornih virusov večje. Poleg covida 19 so v zadnjem času pogosti gripa, respiratorni sincicijski virus in poslabšanje številnih srčnih in pljučnih kroničnih težav. Zaradi povečanega števila bolnikov ljubljanska urgenca poka po šivih, bolniki pa na internističnem oddelku tudi zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov na obravnavo čakajo dolge ure.
Nista pa koronavirus in gripa edina, ki sta se razpasla po Sloveniji v zadnjem času. Nijz poroča, da so med pogostimi virusi v zadnjem času tudi adenovirusi, okužbe s streptokokom skupine A (škrlatinka) in streptokokna angina. Da je stanje resno in da najhujše šele prihaja, je pred dnevi opozorila tudi Bojana Beović.
Sezonska gripa
Povzročajo jo trije virusi (virus influence A, B in C). Inkubacijska doba je kratka, bolezenski znaki se pojavijo od enega do treh dni po okužbi. Simptomi gripe so mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki ponavadi izginejo v dveh do sedmih dneh.
Gripa je lahko nevarna za starejše in kronične bolnike, kjer lahko pride do zapletov. Stroka pri večini bolnikov priporoča lajšanje težav, ki jih povzroča bolezen, uporaba protivirusnih zdravil pa ni smiselna. Najučinkovitejša zaščita pred gripo je cepljenje.
Adenovirusi
Adenovirusi povzročajo vnetja zgornjih dihal (nahod, vnetje žrela) in spodnjih dihal (akutni bronhitis, bronhiolitis in pljučnico), očesnih veznic, vnetje prebavil in sečil.
Obolevajo predvsem otroci do dveh let starosti, lahko pa tudi starejši otroci in odrasli.
Kako se širi okužba? Adenovirusi, ki povzročajo vnetje očesne veznice ali akutno okužbo dihal, se prenašajo prek okuženih kapljic na razdalji do največ enega metra ali prek predmetov, ki so onesnaženi z izločki dihal. Adenovirusne driske se prenašajo fekalno-oralno. Glavni vir okužbe je blato obolelih ljudi. Okužene osebe izločajo virus v blatu 10–14 dni; povprečno dva dneva pred pojavom driske in še pet dni po prenehanju driske, navajajo na spletni strani Nijz.
Inkubacija traja od 1 do 10 dni. Simptomi in znaki so vročina, nahod, bolečine v žrelu, kašelj, glavobol in slabo počutje.
Okužba z z respiratornim sincicijskim virusom (RSV)
RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih povzroča blažja prehladna obolenja. Virus RSV se lahko širi s kašljanjem in kihanjem ali z neposrednim stikom.
Okužbe s streptokokom skupine A (škrlatinka)
Gre za otroško nalezljivo bolezen, ki je značilna predvsem za predšolske otroke in šolarje nižjih razredov. Za škrlatinko so značilni močno rdeče vneto žrelo, povečane in vnete nebnice, pogosto pokrite z belkasto rumenimi oblogami. Vročina je običajno višja od 38,5 °C. Pogosti so glavobol, utrujenost, slabost, bruhanje in z belo oblogo obložen malinast jezik. Povečane so bezgavke, obraz je rdeč, bled je le trikotnik med konico nosu in brade. Značilen je tudi izpuščaj, ki se običajno pojavi na trebuhu in na prsih 12–48 ur po prvih simptomih, nato se razširi po vratu, rokah in nogah. Škrlatinko se zdravi z antibiotikom.
Streptokokna angina
Angina se začne nenadno s povišano telesno temperaturo in z mrzlico ter bolečinami v žrelu pri požiranju. Bolečine so lahko celo tako močne, da je moteno požiranje sline. Večji otroci pogosto tožijo zaradi glavobola, mlajši pa pogosteje potožijo, da jih boli trebušček, neredko tudi bruhajo. Če pogledamo bolniku v močno odprta usta, vidimo povečani, močno pordeli nebnici. Na teh so lahko gnojni čepi ali pa so pokrite z belimi oblogami. Pordeli so tudi nebna loka, jeziček in mehko nebo, na katerem lahko vidimo tudi drobne pikčaste krvavitve.
Jezik je v začetku bolezni ponavadi belo obložen, kasneje pa se lušči in zaradi povečanja brbončic dobi malinast videz. Običajno so povečane in močno boleče tudi področne bezgavke v kotu med spodnjo čeljustnico in vratom. Od okužbe do začetka bolezni preteče 2–5 dni, navajajo na spletni strani Nijz.
Tako kot škrlatinka se tudi angina zdravi z antibiotikom.
