INVAZIVNE TUJE VRSTE

Po Sloveniji se širi ta strupena rastlina: nevarna je za ljudi in živali

Navadna barvilnica: najbolj je razširjena v osrednjem, vzhodnem in severovzhodnem delu države. Opazili so jo tudi na Krasu, kjer predvidevajo, da se bo širila tudi na območjih pogorišč.
Fotografija: Če imamo navadno barvilnico na svojem vrtu, jo čim prej odstranimo. Odstranjevanja se lotimo pred cvetenjem. FOTO: Marija Stare
Odpri galerijo
Če imamo navadno barvilnico na svojem vrtu, jo čim prej odstranimo. Odstranjevanja se lotimo pred cvetenjem. FOTO: Marija Stare

V slovenskih gozdovih se predvsem zaradi številnih težav, ki so jih prizadele (žledolomi, požari), širi tujerodna rastlina, ki je tudi v manjših količinah strupena za ljudi in živali, zaužitje večjih količin pa bi brez obiska zdravnika lahko povzročilo tudi nezavest in celo smrt. Gre za invazivno tujerodno rastlino navadno barvilnico ali Phytolacca americana. Kako nevarna je in kaj storiti, če raste na našem vrtu, smo vprašali Matejo Kocjan z Zavoda RS za varstvo narave.

Navadna barvilnica se hitro širi, odkar so se nanjo navadile ptice. FOTO: Marija Stare
Navadna barvilnica se hitro širi, odkar so se nanjo navadile ptice. FOTO: Marija Stare
Ali imate podatek, koliko invazivne rastline navadna barvilnica je v Sloveniji in v katerih delih Slovenije je je največ?

Navadna barvilnica (Phytolacca americana) je razširjena po vsej Sloveniji in se aktivno širi naprej (morda ji odgovarjajo podnebne spremembe). Trenutni podatki kažejo, da je najbolj razširjena v osrednjem, vzhodnem in severovzhodnem delu države. Opazili smo jo tudi na Krasu, kjer predvidevamo, da se bo širila tudi na območjih pogorišč. Tako kot številne druge invazivne tujerodne rastline tudi navadna barvilnica pogosto zaseda degradirana območja, presvetljene dele gozdov in gozdne robove.

Kako jo je mogoče omejiti glede na to, da ima zelo veliko semen, ki so dolgo kaljiva? Je to že vnaprej izgubljena bitka?

Pri nas ne moremo trditi, da je »borba« z invazivkami izgubljena, ali jo enačiti s sizifovim delom ali celo z bojem z mlini na veter. Za preprečevanje so ključni komunikacija, ozaveščanje ljudi in vztrajnost ter potrpežljivost pri preprečevanju vnosa in odstranjevanju.

Tudi navadno barvilnico lahko omejimo z odstranjevanjem, predvsem na območjih, kjer še ni močno razširjena. Tako vrsto odstranimo z najmanj vloženega dela, najmanj stroškov in v najkrajšem času. V trenutku, ko pustimo, da se vrsta močno razširi in/ali tvori goste sestoje, pa se obseg dela močno poveča.

Najmanj, kar lahko storimo, je, da poberemo cvetove ali plodove, preden dozorijo, in tako vrsti preprečimo širjenje s semeni, ki jih med drugim uspešno širijo tudi ptice. Še bolj učinkovito je odstranjevanje rastline skupaj s koreninami, najbolje pred cvetenjem, saj tako preprečimo dodatno širjenje semen pri delu. Izkopano rastlino lahko pustimo na lokaciji odstranjevanja, tako da korenine niso v stiku s podlago. Če smo obirali plodove, pa jih odpeljemo na primerno zbirno mesto (kompostarne, sežigalnice). Območje, kjer smo vrsto odstranili, spremljamo še vsaj tri leta in v primeru ponovne razrasti odstranjevanje ponovimo.

Navadna barvilnica. FOTO: Andreja Papež Kristanc
Navadna barvilnica. FOTO: Andreja Papež Kristanc
Kako nevarna je?

Vsi deli rastline so strupeni, posebej podzemni (vsebuje saponine, alkaloide in histamin). Zastrupitev lahko nastopi zaradi uživanja rastline, redkeje ob fizičnem stiku. Zastrupitev se lahko kaže v prebavnih motnjah (driska, bruhanje), trebušnih krčih, težavah pri dihanju. Zaužitje večjih količin pa bi brez obiska zdravnika lahko povzročilo tudi nezavest in celo smrt.

Kako jo uničiti, če jo imamo na svojem zemljišču ali vrtu?

Če imamo navadno barvilnico na svojem vrtu, jo čim prej odstranimo. Odstranjevanja se lotimo pred cvetenjem. Z lopato ali rovnico odstranimo vsaj zgornji del korenine (približno 10 cm). Morebitne cvetove in korenine posušimo in sežgemo (če imamo to možnost), nadzemne dele (steblo in liste) pa lahko kompostiramo na domačem kompostu. Odstranjene rastline lahko odpeljemo na primerno zbirno mesto – na deponijo na zeleni odrez, kjer se ta material odda v industrijsko kompostiranje.

Kaj storiti v primeru zastrupitve z njo?

V primeru zastrupitve moramo k zdravniku in s seboj nesti rastlino, ki smo jo zaužili. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije